Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstveniki imajo po svetu velik ugled
Profesorica doktorica Maruša Bradač nas je popeljala med zvezde, Maša Kampijut pa na peščene plaže Kanarskih otokov. Ob koncu oddaje pa smo bili z mikrofonom tudi čisto blizu švicarskih Alp, na občnem zboru slovenskega planinskega društva Triglav.
Profesorica doktorica Maruša Bradač je svetovno priznana astrofizičarka, ki je že skoraj dve desetletji Slovenka po svetu. V svoje raziskovanje že vrsto let prepleta predvsem prve galaksije, ki so nastale v vesolju in temno snov. V Davisu na zahodni obali ZDA se dobro počuti, še raje pa ima, ko pride na obisk v rodno domovino. In čeprav so tudi ti obiski zelo dinamični in polni aktivnosti, se je profesorica prijazno odzvala povabilu in z Mojco Delač sta se sprehodili po njeni življenjsko-raziskovalni poti.
Maša Kampijut je svoj košček sveta našla pod vročim soncem nad Kanarskimi otoki. Trenutno dela v japonski restavraciji v Hard Rock hotelu in ne premišljuje o vrnitvi v domovino. Ko smo jo poklicali, je bila ravno na plaži. Tudi kopala se je. Je to zanjo običajen dan?
Prvi mesec v letu je po navadi tudi v slovenskih društvih v tujini namenjen potrditvam programov dela za tekoče leto. V Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu so se tako na občnem zboru, ki je potekal minulo soboto, dogovorili za program dejavnosti v tem letu. Poudarek bo na pohodništvu in planinarjenju, kar je tudi ena izmed temeljnih dejavnosti enega najstarejših slovenskih društev v Švici. Predsednik društva Triglav Tomaž Tišler je v pogovoru z Lili Brunec nanizal nekaj načrtov, spregovoril pa je tudi o sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in bližnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pri rojakih v Švici.
Še nekaj kratkih novic:
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je objavila razpis za slovenske študente, ki si želijo študijsko-raziskovalne izkušnje v ZDA, Kanadi ali Veliki Britaniji. Rok prijave je 15. februar. ASEF nudi izbranim študentom 10-tedenski študijsko-raziskovalni obisk na vrhunskih, kjer študent opravlja ekipno raziskovalno dejavnost pod mentorstvom slovenskega profesorja. ASEF študentu priskrbi namestitev pri slovenski družini ali družini slovenskih korenin (če te možnosti v kakšnem primeru ni, ASEF poskrbi za alternativno bivanje drugje) in krije vse druge stroške. Za več informacij in prijavo glej asef.net/visiting-usa/.
Svetovni slovenski kongres poziva vse vladne inštitucije in politike, da preprečijo prodajo prostorov na Cankarjevi cesti 1 Banki Slovenije in s tem preselitev društva na Vilharjevo 13, kjer prostori niso primerni za predstavljanje tako pomembne dejavnosti kot jo opravljajo. Danes se bolj kot kdaj koli prej, so zapisali, iz Slovenije izseljuje vedno več mladih slovenskih izobražencev, gospodarstvenikov in kulturnikov. S preselitvijo na manj ugledno lokacijo, kot je na primer stavba nekdanje občine Bežigrad, dodajajo, bi slovenska politika sprožila signal, da so Slovenci izven Slovenije nezaželeni in jih zavrača, kot se je to dogajalo v preteklosti.
Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da bo letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 v Brežicah, v soboto 16. junija. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. V naslednjih mesecih bodo program bogatili in objavljali na njihovi spletni strani www.slovenci.si. Vabijo vsa društva, da svoj prihod napovejo čim hitreje s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenski znanstveniki imajo po svetu velik ugled
Profesorica doktorica Maruša Bradač nas je popeljala med zvezde, Maša Kampijut pa na peščene plaže Kanarskih otokov. Ob koncu oddaje pa smo bili z mikrofonom tudi čisto blizu švicarskih Alp, na občnem zboru slovenskega planinskega društva Triglav.
Profesorica doktorica Maruša Bradač je svetovno priznana astrofizičarka, ki je že skoraj dve desetletji Slovenka po svetu. V svoje raziskovanje že vrsto let prepleta predvsem prve galaksije, ki so nastale v vesolju in temno snov. V Davisu na zahodni obali ZDA se dobro počuti, še raje pa ima, ko pride na obisk v rodno domovino. In čeprav so tudi ti obiski zelo dinamični in polni aktivnosti, se je profesorica prijazno odzvala povabilu in z Mojco Delač sta se sprehodili po njeni življenjsko-raziskovalni poti.
Maša Kampijut je svoj košček sveta našla pod vročim soncem nad Kanarskimi otoki. Trenutno dela v japonski restavraciji v Hard Rock hotelu in ne premišljuje o vrnitvi v domovino. Ko smo jo poklicali, je bila ravno na plaži. Tudi kopala se je. Je to zanjo običajen dan?
Prvi mesec v letu je po navadi tudi v slovenskih društvih v tujini namenjen potrditvam programov dela za tekoče leto. V Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu so se tako na občnem zboru, ki je potekal minulo soboto, dogovorili za program dejavnosti v tem letu. Poudarek bo na pohodništvu in planinarjenju, kar je tudi ena izmed temeljnih dejavnosti enega najstarejših slovenskih društev v Švici. Predsednik društva Triglav Tomaž Tišler je v pogovoru z Lili Brunec nanizal nekaj načrtov, spregovoril pa je tudi o sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in bližnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pri rojakih v Švici.
Še nekaj kratkih novic:
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je objavila razpis za slovenske študente, ki si želijo študijsko-raziskovalne izkušnje v ZDA, Kanadi ali Veliki Britaniji. Rok prijave je 15. februar. ASEF nudi izbranim študentom 10-tedenski študijsko-raziskovalni obisk na vrhunskih, kjer študent opravlja ekipno raziskovalno dejavnost pod mentorstvom slovenskega profesorja. ASEF študentu priskrbi namestitev pri slovenski družini ali družini slovenskih korenin (če te možnosti v kakšnem primeru ni, ASEF poskrbi za alternativno bivanje drugje) in krije vse druge stroške. Za več informacij in prijavo glej asef.net/visiting-usa/.
Svetovni slovenski kongres poziva vse vladne inštitucije in politike, da preprečijo prodajo prostorov na Cankarjevi cesti 1 Banki Slovenije in s tem preselitev društva na Vilharjevo 13, kjer prostori niso primerni za predstavljanje tako pomembne dejavnosti kot jo opravljajo. Danes se bolj kot kdaj koli prej, so zapisali, iz Slovenije izseljuje vedno več mladih slovenskih izobražencev, gospodarstvenikov in kulturnikov. S preselitvijo na manj ugledno lokacijo, kot je na primer stavba nekdanje občine Bežigrad, dodajajo, bi slovenska politika sprožila signal, da so Slovenci izven Slovenije nezaželeni in jih zavrača, kot se je to dogajalo v preteklosti.
Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da bo letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 v Brežicah, v soboto 16. junija. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. V naslednjih mesecih bodo program bogatili in objavljali na njihovi spletni strani www.slovenci.si. Vabijo vsa društva, da svoj prihod napovejo čim hitreje s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Neveljaven email naslov