Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstveniki imajo po svetu velik ugled
Profesorica doktorica Maruša Bradač nas je popeljala med zvezde, Maša Kampijut pa na peščene plaže Kanarskih otokov. Ob koncu oddaje pa smo bili z mikrofonom tudi čisto blizu švicarskih Alp, na občnem zboru slovenskega planinskega društva Triglav.
Profesorica doktorica Maruša Bradač je svetovno priznana astrofizičarka, ki je že skoraj dve desetletji Slovenka po svetu. V svoje raziskovanje že vrsto let prepleta predvsem prve galaksije, ki so nastale v vesolju in temno snov. V Davisu na zahodni obali ZDA se dobro počuti, še raje pa ima, ko pride na obisk v rodno domovino. In čeprav so tudi ti obiski zelo dinamični in polni aktivnosti, se je profesorica prijazno odzvala povabilu in z Mojco Delač sta se sprehodili po njeni življenjsko-raziskovalni poti.
Maša Kampijut je svoj košček sveta našla pod vročim soncem nad Kanarskimi otoki. Trenutno dela v japonski restavraciji v Hard Rock hotelu in ne premišljuje o vrnitvi v domovino. Ko smo jo poklicali, je bila ravno na plaži. Tudi kopala se je. Je to zanjo običajen dan?
Prvi mesec v letu je po navadi tudi v slovenskih društvih v tujini namenjen potrditvam programov dela za tekoče leto. V Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu so se tako na občnem zboru, ki je potekal minulo soboto, dogovorili za program dejavnosti v tem letu. Poudarek bo na pohodništvu in planinarjenju, kar je tudi ena izmed temeljnih dejavnosti enega najstarejših slovenskih društev v Švici. Predsednik društva Triglav Tomaž Tišler je v pogovoru z Lili Brunec nanizal nekaj načrtov, spregovoril pa je tudi o sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in bližnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pri rojakih v Švici.
Še nekaj kratkih novic:
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je objavila razpis za slovenske študente, ki si želijo študijsko-raziskovalne izkušnje v ZDA, Kanadi ali Veliki Britaniji. Rok prijave je 15. februar. ASEF nudi izbranim študentom 10-tedenski študijsko-raziskovalni obisk na vrhunskih, kjer študent opravlja ekipno raziskovalno dejavnost pod mentorstvom slovenskega profesorja. ASEF študentu priskrbi namestitev pri slovenski družini ali družini slovenskih korenin (če te možnosti v kakšnem primeru ni, ASEF poskrbi za alternativno bivanje drugje) in krije vse druge stroške. Za več informacij in prijavo glej asef.net/visiting-usa/.
Svetovni slovenski kongres poziva vse vladne inštitucije in politike, da preprečijo prodajo prostorov na Cankarjevi cesti 1 Banki Slovenije in s tem preselitev društva na Vilharjevo 13, kjer prostori niso primerni za predstavljanje tako pomembne dejavnosti kot jo opravljajo. Danes se bolj kot kdaj koli prej, so zapisali, iz Slovenije izseljuje vedno več mladih slovenskih izobražencev, gospodarstvenikov in kulturnikov. S preselitvijo na manj ugledno lokacijo, kot je na primer stavba nekdanje občine Bežigrad, dodajajo, bi slovenska politika sprožila signal, da so Slovenci izven Slovenije nezaželeni in jih zavrača, kot se je to dogajalo v preteklosti.
Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da bo letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 v Brežicah, v soboto 16. junija. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. V naslednjih mesecih bodo program bogatili in objavljali na njihovi spletni strani www.slovenci.si. Vabijo vsa društva, da svoj prihod napovejo čim hitreje s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenski znanstveniki imajo po svetu velik ugled
Profesorica doktorica Maruša Bradač nas je popeljala med zvezde, Maša Kampijut pa na peščene plaže Kanarskih otokov. Ob koncu oddaje pa smo bili z mikrofonom tudi čisto blizu švicarskih Alp, na občnem zboru slovenskega planinskega društva Triglav.
Profesorica doktorica Maruša Bradač je svetovno priznana astrofizičarka, ki je že skoraj dve desetletji Slovenka po svetu. V svoje raziskovanje že vrsto let prepleta predvsem prve galaksije, ki so nastale v vesolju in temno snov. V Davisu na zahodni obali ZDA se dobro počuti, še raje pa ima, ko pride na obisk v rodno domovino. In čeprav so tudi ti obiski zelo dinamični in polni aktivnosti, se je profesorica prijazno odzvala povabilu in z Mojco Delač sta se sprehodili po njeni življenjsko-raziskovalni poti.
Maša Kampijut je svoj košček sveta našla pod vročim soncem nad Kanarskimi otoki. Trenutno dela v japonski restavraciji v Hard Rock hotelu in ne premišljuje o vrnitvi v domovino. Ko smo jo poklicali, je bila ravno na plaži. Tudi kopala se je. Je to zanjo običajen dan?
Prvi mesec v letu je po navadi tudi v slovenskih društvih v tujini namenjen potrditvam programov dela za tekoče leto. V Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu so se tako na občnem zboru, ki je potekal minulo soboto, dogovorili za program dejavnosti v tem letu. Poudarek bo na pohodništvu in planinarjenju, kar je tudi ena izmed temeljnih dejavnosti enega najstarejših slovenskih društev v Švici. Predsednik društva Triglav Tomaž Tišler je v pogovoru z Lili Brunec nanizal nekaj načrtov, spregovoril pa je tudi o sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in bližnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pri rojakih v Švici.
Še nekaj kratkih novic:
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je objavila razpis za slovenske študente, ki si želijo študijsko-raziskovalne izkušnje v ZDA, Kanadi ali Veliki Britaniji. Rok prijave je 15. februar. ASEF nudi izbranim študentom 10-tedenski študijsko-raziskovalni obisk na vrhunskih, kjer študent opravlja ekipno raziskovalno dejavnost pod mentorstvom slovenskega profesorja. ASEF študentu priskrbi namestitev pri slovenski družini ali družini slovenskih korenin (če te možnosti v kakšnem primeru ni, ASEF poskrbi za alternativno bivanje drugje) in krije vse druge stroške. Za več informacij in prijavo glej asef.net/visiting-usa/.
Svetovni slovenski kongres poziva vse vladne inštitucije in politike, da preprečijo prodajo prostorov na Cankarjevi cesti 1 Banki Slovenije in s tem preselitev društva na Vilharjevo 13, kjer prostori niso primerni za predstavljanje tako pomembne dejavnosti kot jo opravljajo. Danes se bolj kot kdaj koli prej, so zapisali, iz Slovenije izseljuje vedno več mladih slovenskih izobražencev, gospodarstvenikov in kulturnikov. S preselitvijo na manj ugledno lokacijo, kot je na primer stavba nekdanje občine Bežigrad, dodajajo, bi slovenska politika sprožila signal, da so Slovenci izven Slovenije nezaželeni in jih zavrača, kot se je to dogajalo v preteklosti.
Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da bo letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 v Brežicah, v soboto 16. junija. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. V naslednjih mesecih bodo program bogatili in objavljali na njihovi spletni strani www.slovenci.si. Vabijo vsa društva, da svoj prihod napovejo čim hitreje s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov