Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstveniki imajo po svetu velik ugled
Profesorica doktorica Maruša Bradač nas je popeljala med zvezde, Maša Kampijut pa na peščene plaže Kanarskih otokov. Ob koncu oddaje pa smo bili z mikrofonom tudi čisto blizu švicarskih Alp, na občnem zboru slovenskega planinskega društva Triglav.
Profesorica doktorica Maruša Bradač je svetovno priznana astrofizičarka, ki je že skoraj dve desetletji Slovenka po svetu. V svoje raziskovanje že vrsto let prepleta predvsem prve galaksije, ki so nastale v vesolju in temno snov. V Davisu na zahodni obali ZDA se dobro počuti, še raje pa ima, ko pride na obisk v rodno domovino. In čeprav so tudi ti obiski zelo dinamični in polni aktivnosti, se je profesorica prijazno odzvala povabilu in z Mojco Delač sta se sprehodili po njeni življenjsko-raziskovalni poti.
Maša Kampijut je svoj košček sveta našla pod vročim soncem nad Kanarskimi otoki. Trenutno dela v japonski restavraciji v Hard Rock hotelu in ne premišljuje o vrnitvi v domovino. Ko smo jo poklicali, je bila ravno na plaži. Tudi kopala se je. Je to zanjo običajen dan?
Prvi mesec v letu je po navadi tudi v slovenskih društvih v tujini namenjen potrditvam programov dela za tekoče leto. V Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu so se tako na občnem zboru, ki je potekal minulo soboto, dogovorili za program dejavnosti v tem letu. Poudarek bo na pohodništvu in planinarjenju, kar je tudi ena izmed temeljnih dejavnosti enega najstarejših slovenskih društev v Švici. Predsednik društva Triglav Tomaž Tišler je v pogovoru z Lili Brunec nanizal nekaj načrtov, spregovoril pa je tudi o sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in bližnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pri rojakih v Švici.
Še nekaj kratkih novic:
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je objavila razpis za slovenske študente, ki si želijo študijsko-raziskovalne izkušnje v ZDA, Kanadi ali Veliki Britaniji. Rok prijave je 15. februar. ASEF nudi izbranim študentom 10-tedenski študijsko-raziskovalni obisk na vrhunskih, kjer študent opravlja ekipno raziskovalno dejavnost pod mentorstvom slovenskega profesorja. ASEF študentu priskrbi namestitev pri slovenski družini ali družini slovenskih korenin (če te možnosti v kakšnem primeru ni, ASEF poskrbi za alternativno bivanje drugje) in krije vse druge stroške. Za več informacij in prijavo glej asef.net/visiting-usa/.
Svetovni slovenski kongres poziva vse vladne inštitucije in politike, da preprečijo prodajo prostorov na Cankarjevi cesti 1 Banki Slovenije in s tem preselitev društva na Vilharjevo 13, kjer prostori niso primerni za predstavljanje tako pomembne dejavnosti kot jo opravljajo. Danes se bolj kot kdaj koli prej, so zapisali, iz Slovenije izseljuje vedno več mladih slovenskih izobražencev, gospodarstvenikov in kulturnikov. S preselitvijo na manj ugledno lokacijo, kot je na primer stavba nekdanje občine Bežigrad, dodajajo, bi slovenska politika sprožila signal, da so Slovenci izven Slovenije nezaželeni in jih zavrača, kot se je to dogajalo v preteklosti.
Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da bo letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 v Brežicah, v soboto 16. junija. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. V naslednjih mesecih bodo program bogatili in objavljali na njihovi spletni strani www.slovenci.si. Vabijo vsa društva, da svoj prihod napovejo čim hitreje s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenski znanstveniki imajo po svetu velik ugled
Profesorica doktorica Maruša Bradač nas je popeljala med zvezde, Maša Kampijut pa na peščene plaže Kanarskih otokov. Ob koncu oddaje pa smo bili z mikrofonom tudi čisto blizu švicarskih Alp, na občnem zboru slovenskega planinskega društva Triglav.
Profesorica doktorica Maruša Bradač je svetovno priznana astrofizičarka, ki je že skoraj dve desetletji Slovenka po svetu. V svoje raziskovanje že vrsto let prepleta predvsem prve galaksije, ki so nastale v vesolju in temno snov. V Davisu na zahodni obali ZDA se dobro počuti, še raje pa ima, ko pride na obisk v rodno domovino. In čeprav so tudi ti obiski zelo dinamični in polni aktivnosti, se je profesorica prijazno odzvala povabilu in z Mojco Delač sta se sprehodili po njeni življenjsko-raziskovalni poti.
Maša Kampijut je svoj košček sveta našla pod vročim soncem nad Kanarskimi otoki. Trenutno dela v japonski restavraciji v Hard Rock hotelu in ne premišljuje o vrnitvi v domovino. Ko smo jo poklicali, je bila ravno na plaži. Tudi kopala se je. Je to zanjo običajen dan?
Prvi mesec v letu je po navadi tudi v slovenskih društvih v tujini namenjen potrditvam programov dela za tekoče leto. V Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu so se tako na občnem zboru, ki je potekal minulo soboto, dogovorili za program dejavnosti v tem letu. Poudarek bo na pohodništvu in planinarjenju, kar je tudi ena izmed temeljnih dejavnosti enega najstarejših slovenskih društev v Švici. Predsednik društva Triglav Tomaž Tišler je v pogovoru z Lili Brunec nanizal nekaj načrtov, spregovoril pa je tudi o sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in bližnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku pri rojakih v Švici.
Še nekaj kratkih novic:
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je objavila razpis za slovenske študente, ki si želijo študijsko-raziskovalne izkušnje v ZDA, Kanadi ali Veliki Britaniji. Rok prijave je 15. februar. ASEF nudi izbranim študentom 10-tedenski študijsko-raziskovalni obisk na vrhunskih, kjer študent opravlja ekipno raziskovalno dejavnost pod mentorstvom slovenskega profesorja. ASEF študentu priskrbi namestitev pri slovenski družini ali družini slovenskih korenin (če te možnosti v kakšnem primeru ni, ASEF poskrbi za alternativno bivanje drugje) in krije vse druge stroške. Za več informacij in prijavo glej asef.net/visiting-usa/.
Svetovni slovenski kongres poziva vse vladne inštitucije in politike, da preprečijo prodajo prostorov na Cankarjevi cesti 1 Banki Slovenije in s tem preselitev društva na Vilharjevo 13, kjer prostori niso primerni za predstavljanje tako pomembne dejavnosti kot jo opravljajo. Danes se bolj kot kdaj koli prej, so zapisali, iz Slovenije izseljuje vedno več mladih slovenskih izobražencev, gospodarstvenikov in kulturnikov. S preselitvijo na manj ugledno lokacijo, kot je na primer stavba nekdanje občine Bežigrad, dodajajo, bi slovenska politika sprožila signal, da so Slovenci izven Slovenije nezaželeni in jih zavrača, kot se je to dogajalo v preteklosti.
Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da bo letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 v Brežicah, v soboto 16. junija. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. V naslednjih mesecih bodo program bogatili in objavljali na njihovi spletni strani www.slovenci.si. Vabijo vsa društva, da svoj prihod napovejo čim hitreje s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov