Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....
V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.
H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.
“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”
Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:
“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”
Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.
Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:
“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”
Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:
“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”
Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:
“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”
In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.
Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.
V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji, Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:
“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”
Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:
“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?
“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”
Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.
“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”
Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1. Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.
Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....
V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.
H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.
“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”
Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:
“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”
Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.
Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:
“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”
Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:
“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”
Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:
“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”
In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.
Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.
V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji, Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:
“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”
Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:
“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”
Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?
“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”
Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.
“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”
Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1. Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.
Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.
Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.
Prisluhnite oddaji!
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov