Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava
SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:
” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”
Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.
“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”
Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.
“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”
Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.
“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”
Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.
Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.
“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”
Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.
Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.
Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.
Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.
Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.
Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:
“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”
Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:
“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”
Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.
“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”
Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.
Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.
“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”
Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.
Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovensko - avstrijskega gospodarstva, kmetijstva v Furalniji Julijski krajini in slovenščine v reških vrtcih do pohoda porabskih Slovencev na vrh Triglava
SLOMAK – Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne slovenske zamejske organizacije, je v Potrni na avstrijskem Štajerskem ocenila doseženo v letošnjem letu in naredila načrt za jesen. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države, pričakovanjih in doseženem. Globalizaciji se ni mogoče izogniti, opozarja podjetnik, ki si, tako kot mnogi drugi rojaki z avstrijske Koroške, želi bolj odločno slovensko zunanjo politiko. Stiki z matično domovino so za narodno skupnost zelo pomembni, pravi:
” Naša sreča je, da med nami in Slovenijo ni neka meja in ni drugih držav. Gradiščanski Hrvati imajo med matično domovino mejo (in državo Slovenijo) in so dolgoročno v zelo težki situaciji.”
Slovenija je, tako kot prej Jugoslavija, veliko naredila in pomagala pri razvoju na kulturnem, športnem in šolskem področju, da so odnosi z manjšino ob meji intenzivni, povezave so močne in manjšina je dejavna, pravi, toda vedno znova se ustavimo pri členu 7 t.i. Avstrijske državne pogodbe in uresničevanju v njem določenih pravic slovenske narodne skupnosti.
“Neodgovorno je, da slovenska politika po 25 letih še vedno ne ve, kaj bi s tem členom počela. Ali naj zahteva od Avstrije, ..da se pridruži podpisani pogodbi ali ne. Tu bi morala država že zdavnaj priti do jasnega stališča, ki bi ga morale javno zastopati vse stranke, ne glede na to, ali so leve ali desne opcije.”
Sogovornik pogreša enotnost, značilno za Avstrijo pri vprašanju Južne Tirolske. Takratni kancler Bruno Kreisky, socialdemokrat, se je odločno zavzel za pravice Južnotirolcev, čeprav je bila tam na oblasti Ljudska stranka, in zato je danes avstrijska manjšina v Italiji najbolj zaščitena in najuspešnejša manjšina v Evropi.
“Če bi slovenska stran imela jasno linijo, tudi prva, druga in tretja vlada, in bi želela dejansko stvari urediti, od finančne podpore, napisov, uradnega jezika, hkrati pa bi dala dovoljena za poslovanje avstrijskih bank, zavarovalnic in podjetij, kar so Avstrijci tudi dejansko nato dobili, bi bilo drugače. Toda na ene strani so bile zadeve urejene na drugi pa ne. In to ni dobro.”
Večina ljudi je ob osamosvojiti Slovenije pričakovala odločnejše zastopanje države za pravice narodne skupnosti, toda že takrat so nekateri dvomili in med njimi je bil tudi Felix Wieser, ki, kot pravi, je poznal razmere v gospodarstvu. In pri velikih avstrijskih in nemških podjetjih je takrat obstajal velik dvom v uspeh Slovenije.
“Mnogi so bili prepričani, da Slovenija ne bo mogla preživeti in bo postala deveta avstrijska zvezna dežela.”
Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemo, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Trsta Robertom Dipiazzo.
Mislim, da je vprašanje, kaj prinaša Dipiazza, uganka za vse nas, pojasnjuje.
“Kot oseba ni tako negativen in gleda na slovensko manjšino kot nekaj ustaljenega, kar Trst ima in živi z njo. Problem so osebe, ki ga obdajajo in bodo v naslednjih letih skupaj z njim upravljale Trst.”
Dipiazza ni sam in ob njem so tudi ljudje, povezani s skrajno desnico, opozarja sogovornik, se mu porajajo dvomi, kako bo manjšina živela pod novo upravo.
Hrvaška zakonodaja pripadnikom narodnih manjšin omogoča izobraževanje v njihovem jeziku in pisavi na vseh treh ravneh: v osnovnih in srednjih šolah, a tudi na predšolski ravni, ki pa je veliko manj uveljavljena. V te programe je bilo v šolskem letu 2014/15 – kot kaže poročilo vlade, objavljeno februarja letos -, vključenih več kot 2.500 otrok (točneje: 2.548, v 69 vrtcih), največ iz vrst italijanske manjšine, ki številčno močno prednjači tudi na drugih dveh ravneh, ter srbske, češke in madžarske manjšine.
Slovenščina v vrtcih ni navzoča, v tokratni oddaji ugotavlja Marjana Mirković. V Zagrebu si Svet slovenske narodne manjšine, skupaj z drugimi manjšinskimi sveti že leto dni zaman prizadeva za uveljavitev te pravice. Po besedah predsednika sveta Darka Šonca, se mestna oblast in pristojno ministrstvo med seboj nikakor ne želita dogovoriti o tem, kdo naj bi izvedel anketo v vrtcih in med starši oziroma uradno preveril zanimanje za programe v manjšinskih jezikih.
Bolj uspešna, a le za kratek čas, sta bila sveta na Reki, na mestni in županijski ravni, ko se je leta 2011 učenje slovenščine začelo v vrtcu na Mlaki, a žal tudi kmalu zamrlo.
Letošnji projekti v vrtcih na Reki, tudi v slovenščini, pa so spodbudili razmišljanje o njeni vrnitvi tudi v slovenski skupnosti, ki si prizadeva za podmladek. pa je med drugim spomnila prireditev maja letos, ko so malčki reškega vrtca Čebelice v društvu Bazovica skupaj predstavili projekt spoznavanja različnih kultur in s prisrčnim nastopom v albanščini, makedonščini in slovenščini navdušili vse navzoče, od predstavnikov mestnih oblasti in vodstva vrtcev do manjšinskih skupnosti, skupaj s starši. Pohvaljen projekt se nadaljuje, rojaki pa razmišljajo o vrnitvi slovenščine v vrtce.
Vrtci na Reki delujejo v okviru mestne uprave za vzgojo in šolstvo, program v svojem jeziku pa ima le italijanska narodna manjšina, v šestih vrtcih ga skupaj obiskuje 155 otrok. Pobude za te programe dajo starši in kar zadeva pobudo za slovenščino, jo reška mestna uprava pozdravlja in jo je skupaj s starši in vrtci pripravljena uresničiti, zagotavlja svetovalka Marina Peranić-Ševeljević:
“Če se bo pokazalo zanimanje in dala pobuda, saj se narodnim manjšinam vsekakor želi zagotoviti zakonske pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in pisavi. Lahko potrdim, da nesporno obstaja odprtost za razpravo in proučitev te uvedbe, in če so pogoji, da se začne uresničevati.”
Tudi ravnateljica otroškega vrtca Reka, ki združuje 31 ustanov z več kot tri tisoč otroki, Davorka Guštin zagotavlja, da bi se, če se vnovič pokaže interes, zavzeli za uvedbo slovenščine:
“ Če bi se pokazala potreba in izrazilo interes za to, bi se mi seveda zavzeli in zagotovili vse druge pogoje in otrokom omogočili vzgojni in izobraževalni program v vrtcu v maternem jeziku, v tem primeru slovenskem.”
Ob tem pa dodaja, da morajo prvi korak za to storiti starši. Posebno obvestilo zanje bo vodstvo reških vrtcev tokrat objavilo tudi na svoji spletni strani. Starše pa bodo v glasilu Sopotja k temu posebej spodbudile tudi slovenske organizacije, društvo Bazovica in oba sveta, pravi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Boris Rejec.
“Moja naloga na ravni mesta Reka je da ugotovimo, kakšen je interes med starši, nato pa bomo uradno vprašali pristojne na mestni ravni, kakšne so možnosti za to v samih vrtcih.”
Prepričan je, da bi se tako jeseni slovenščina vrnila v reške vrtce. Tudi pedagoginja v vrtcu, rojakinja Sanja Štemberger meni, da bi se slovenščina lahko vrnila vsaj v enega od reških vrtcev. Ankete so namreč pokazale, da so zainteresirani tako starši kot tudi vzgojiteljice, ob primerni informiranosti staršev o samih programih in ponudbi, pa bi lahko slovenščino vpeljali vsaj v katerega od manjših vrtcev, je prepričana sogovornica, ki je vrtcu na Mlaki podarila del družinske knjižne zbirke, slikanice in otroške knjige v slovenščini. Upa, da jih bodo kmalu vnovič uporabljali.
Tretje leto zapored se je skupina nadebudnih porabskih rojakov, pohodnikov, odpravila od Malega Triglava v Andovcih na vrh Triglava. Pot je polna simbolike, je Silvi Eöry pojasnil Karel Holec, pobudnik in predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci.
“Triglav je simbol slovenstva, združuje slovenski narod in letos praznujemo tudi 25-letnico samostojne države.”
Sedem dni bo trajala pot od Andovcev do Pokljuke, ker pa bo potekala tudi po asfaltiranih cestah, bi lahko imeli pohodniki težave zaradi žuljev. Na to bomo morali zelo paziti, pravi. Karel Holec, ki si želi, da bi letos vsi prišli na sam vrh Triglava, saj so za to sposobni in imajo dovolj kondicije.
Lani jim je veliko težav povzročalo slabo vreme, zato so na vrh Triglava prišli le trije. Letos jih na poti spremljajo visoke temperature, toda prepričani so, da bodo uspeli.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov