Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnih Sotočjih smo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Ustavili smo se na mednarodni likovni koloniji v Monoštru, si ogledali spominsko razstavo v poklon Bogomili Doljak ter spoznali zgodbi gospe Marte Polanšek z Obirskega in karikaturista Bojana Grlice z Reke.
Že 15. je sredina avgusta v Monoštru prinesla mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. Kot je povedal predsednik Zveze, Jože Hirnök, se jo je letos udeležilo devet slikarjev in kiparjev :
To se je že prijelo. Vsi jo poleti že čakamo. V tem tednu je tukaj vsako leto bolj živahno življenje.
Strokovni vodja likovne kolonije, Franc Gerič je ob tem poudaril pomen podpore lokalnega okolja:
Občina Monošter nas končno spremlja z večjo pozornostjo kot v preteklih letih in dober občutek je, da novi župan finančno 50-odstotno podpre dogajanje. V mesecu novembru bomo izdali monografijo ob 15-letnici. To se še ni zgodilo in celotne stroške krije Občina Monošter.
Poleg zvočnih vtisov v oddaji si lahko spodaj ogledate še nekaj fotografskih, ki jih je v objektiv ujela Silva Eöry.
In še dva vtisa udeležencev:
Ferenc Király, kipar:
“Tu je vedno prijetno, poznam ljudi, poznam okolico, prihaja sem, kot da sem doma. Rad se vračam in rad tu tudi delam. Ko pridem, želim napraviti delo, ki si ga zamislim. Pridem že s konceptom, saj kiparsko delo traja malo dlje”.
Klavdija Marušič, Slovenka iz Italije, slikarka:
»Zelo zanimivo, kot vse kolonije ima tudi ta svoj značaj. V Monoštru se imamo fino, dežela je zelo lepa in moram čestitati, saj je vse zelo lepo urejeno. Imeli smo možnost videti okolico, bili smo tudi gostje turistične kmetije. Videli smo tudi malo starega načina življenja iz okolice Monoštra”.
V Nabrežini blizu Trsta se te dni spominjajo domače vsestranske umetnice Bogomile Doljak. Kras in vse, kar mu pripada, so bili vir navdiha za njeno vseskozi bogato ustvarjalno pot, ki jo je po daljši bolezni prekinila smrt februarja letos. Slovensko kulturno društvo Igo Gruden in Društvo za umetnost Kons so skupaj z umetničino družino postavili zelo lepo, bogato in zanimivo spominsko razstavo.
Nadja Doljak, hči :
Sem zelo ponosna nanjo, ker je bila Slovenka, pokončna Slovenka, zavedna Slovenka in ponosna Kraševka. Kras je ljubila z vsem srcem in tudi vse, kar mu je pripadalo. Cenila je arhitekturo, pesem, les, kamen in to sem si zapomnila. Poleg tega, da je bila dobra mama.
Več o razstavi lahko slišite v oddaji, v kateri smo poklicali tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško. Marta Polanšek je upokojena učiteljica, v Sloveniji predvsem znana po svoji pomoči beguncem. Nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata in skladatelja, učitelja in narodnega buditelja, ki je umrl 27. avgusta leta 1985 in na avstrijskem Koroškem pustil neizbrisen pečat. Glede na to, da se bliža novo šolsko leto, smo jo najprej povprašali po pouku na Obirskem, kjer je tamkajšnja ljudska šola že drugo leto zaprta. Tako bo tudi letos.
“Ne bi rekla, da je vzrok za zaprtje premajhno število učencev. Moje osebno mnenje je, da je to politična kupčija. V Železni Kapli so povečali, popravili, sanirali šolski center, v katerega so vključili tudi obrobne šole”
je povedala gospa Polanšek, ki je dodala, da so šolo pred osmimi leti že zaprli. Takrat so se starši uprli in takrat sta s kolegom stopila na pomoč in pouk je potekal privatno. Marta Polanšek je bila pristojna za pedagoški koncept in kot je dejala so “tisto leto premostili, v naslednjem pa je koroška oblast dala šoli naziv ‘javna’ in tako se je nadaljevalo”. Zdaj je po njenem mnenju obirska ljudska šola preteklost.
Zelo aktivna je pri integraciji begunk, ki jih poučuje nemščino. Kakšno pa je njeno mnenje o uspešnosti integracije?
“Moje osebno mnenje je, da je najboljši program lahko res najboljši, vendar če ti nimaš časa za vajo izgovorjave, potem tudi najboljši program nima uspeha. Če se naučiš gramatiko in stavčne strukture, govoriš pa tako, da te nihče ne razume, je lahko stavek pravilen, vendar te ne bo nihče razumel. Imam pa izkušnjo, da na vajah uživajo”
Njen oče, Valentin Polanšek je odločno zagovarjal sožitje kultur. Kako se to sožitje kaže dandanes v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem?
“Pa ostaniva kar pri begunkah in beguncih. Mislim, da so jih na začetku v naši občini sprejeli z veliko skepso, z velikim strahom. Kajti vsega, kar je tuje, se ljudje bojijo. Ko pa je nekdo osebno spregovoril eno ali dve besedi z beguncem ali begunko, je v tistem hipu spremenil svoje mnenje in vsa takšna srečanja, kakršna koli že so, bogatijo to sožitje, da med nami padajo zapreke in da v glavah ljudi tudi padajo meje ter predsodki. Kaj pa nam bo naredila neka begunka, ki ničesar nima? Da pa se zgodi, da v takšni masi ljudi, kakšna oseba to izkorišča, to je povsod. Moje mnenje je, da integracija najprej poteka prek jezika. Je pa na nas, da smo odprti, da jih povabimo na kakšno kavico, da jih tudi socialno integriramo”.
Kaj pa Sožitje za Slovence na avstrijskem Koroškem?
“Na splošno se je z mojega vidika sožitje precej izboljšalo. Če na primer primerjam svoja gimnazijska leta in če pogledam danes, skoraj ne moreš primerjati več. Bolj odprto je vse, bolj so nam naklonjeni. Seveda so tisti nazadnjaški krogi še v svojih gnezdih in malo nagajajo. Veliko je seveda odvisno od nas, kajti kakor zakričiš v gozdu, takšen odmev dobiš nazaj”.
Glasilo slovenske skupnosti na Kvarnerju od leta 2005 bogatijo karikature rojaka Bojana Grlic, potomca ene osrednjih slovenskih družin na Reki, ki je z društvom Bazovica povezan od otroških let. Karikature pa je začel risati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi s pomočjo njih izrazil svoj protest zoper takratne razmere. Postal je član Hrvaškega društva karikaturistov in s to ljubiteljsko dejavnostjo nadaljuje še danes, zanjo prejel več nagrad in leta 1999 celo prvo nagrado v Tokiu, na festivalu pod pokroviteljstvom japonskega visoko nakladnega dnevnika Yomiuri Shimbun. Ilustriral je tudi več otroških knjig pesmi in pravljic ter slikanic, med katerimi je posebej ponosen na tisto z naslovom Najdražja Reka, ki je že desetletje in pol priljubljena uradna svečana pesem in prava reška himna.
“Egon je oseba, ki sem si jo izmislil. Z egom imamo vsi skupaj veliko delo, nekateri se tega zavedajo, drugi ne. V bistvu je za vsako osebo v življenju velik boj z egom, da ga spravi na mesto, na katerem mora biti. Da je srce vodja in ego sluga, ne pa obratno”.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V tokratnih Sotočjih smo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Ustavili smo se na mednarodni likovni koloniji v Monoštru, si ogledali spominsko razstavo v poklon Bogomili Doljak ter spoznali zgodbi gospe Marte Polanšek z Obirskega in karikaturista Bojana Grlice z Reke.
Že 15. je sredina avgusta v Monoštru prinesla mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. Kot je povedal predsednik Zveze, Jože Hirnök, se jo je letos udeležilo devet slikarjev in kiparjev :
To se je že prijelo. Vsi jo poleti že čakamo. V tem tednu je tukaj vsako leto bolj živahno življenje.
Strokovni vodja likovne kolonije, Franc Gerič je ob tem poudaril pomen podpore lokalnega okolja:
Občina Monošter nas končno spremlja z večjo pozornostjo kot v preteklih letih in dober občutek je, da novi župan finančno 50-odstotno podpre dogajanje. V mesecu novembru bomo izdali monografijo ob 15-letnici. To se še ni zgodilo in celotne stroške krije Občina Monošter.
Poleg zvočnih vtisov v oddaji si lahko spodaj ogledate še nekaj fotografskih, ki jih je v objektiv ujela Silva Eöry.
In še dva vtisa udeležencev:
Ferenc Király, kipar:
“Tu je vedno prijetno, poznam ljudi, poznam okolico, prihaja sem, kot da sem doma. Rad se vračam in rad tu tudi delam. Ko pridem, želim napraviti delo, ki si ga zamislim. Pridem že s konceptom, saj kiparsko delo traja malo dlje”.
Klavdija Marušič, Slovenka iz Italije, slikarka:
»Zelo zanimivo, kot vse kolonije ima tudi ta svoj značaj. V Monoštru se imamo fino, dežela je zelo lepa in moram čestitati, saj je vse zelo lepo urejeno. Imeli smo možnost videti okolico, bili smo tudi gostje turistične kmetije. Videli smo tudi malo starega načina življenja iz okolice Monoštra”.
V Nabrežini blizu Trsta se te dni spominjajo domače vsestranske umetnice Bogomile Doljak. Kras in vse, kar mu pripada, so bili vir navdiha za njeno vseskozi bogato ustvarjalno pot, ki jo je po daljši bolezni prekinila smrt februarja letos. Slovensko kulturno društvo Igo Gruden in Društvo za umetnost Kons so skupaj z umetničino družino postavili zelo lepo, bogato in zanimivo spominsko razstavo.
Nadja Doljak, hči :
Sem zelo ponosna nanjo, ker je bila Slovenka, pokončna Slovenka, zavedna Slovenka in ponosna Kraševka. Kras je ljubila z vsem srcem in tudi vse, kar mu je pripadalo. Cenila je arhitekturo, pesem, les, kamen in to sem si zapomnila. Poleg tega, da je bila dobra mama.
Več o razstavi lahko slišite v oddaji, v kateri smo poklicali tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško. Marta Polanšek je upokojena učiteljica, v Sloveniji predvsem znana po svoji pomoči beguncem. Nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata in skladatelja, učitelja in narodnega buditelja, ki je umrl 27. avgusta leta 1985 in na avstrijskem Koroškem pustil neizbrisen pečat. Glede na to, da se bliža novo šolsko leto, smo jo najprej povprašali po pouku na Obirskem, kjer je tamkajšnja ljudska šola že drugo leto zaprta. Tako bo tudi letos.
“Ne bi rekla, da je vzrok za zaprtje premajhno število učencev. Moje osebno mnenje je, da je to politična kupčija. V Železni Kapli so povečali, popravili, sanirali šolski center, v katerega so vključili tudi obrobne šole”
je povedala gospa Polanšek, ki je dodala, da so šolo pred osmimi leti že zaprli. Takrat so se starši uprli in takrat sta s kolegom stopila na pomoč in pouk je potekal privatno. Marta Polanšek je bila pristojna za pedagoški koncept in kot je dejala so “tisto leto premostili, v naslednjem pa je koroška oblast dala šoli naziv ‘javna’ in tako se je nadaljevalo”. Zdaj je po njenem mnenju obirska ljudska šola preteklost.
Zelo aktivna je pri integraciji begunk, ki jih poučuje nemščino. Kakšno pa je njeno mnenje o uspešnosti integracije?
“Moje osebno mnenje je, da je najboljši program lahko res najboljši, vendar če ti nimaš časa za vajo izgovorjave, potem tudi najboljši program nima uspeha. Če se naučiš gramatiko in stavčne strukture, govoriš pa tako, da te nihče ne razume, je lahko stavek pravilen, vendar te ne bo nihče razumel. Imam pa izkušnjo, da na vajah uživajo”
Njen oče, Valentin Polanšek je odločno zagovarjal sožitje kultur. Kako se to sožitje kaže dandanes v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem?
“Pa ostaniva kar pri begunkah in beguncih. Mislim, da so jih na začetku v naši občini sprejeli z veliko skepso, z velikim strahom. Kajti vsega, kar je tuje, se ljudje bojijo. Ko pa je nekdo osebno spregovoril eno ali dve besedi z beguncem ali begunko, je v tistem hipu spremenil svoje mnenje in vsa takšna srečanja, kakršna koli že so, bogatijo to sožitje, da med nami padajo zapreke in da v glavah ljudi tudi padajo meje ter predsodki. Kaj pa nam bo naredila neka begunka, ki ničesar nima? Da pa se zgodi, da v takšni masi ljudi, kakšna oseba to izkorišča, to je povsod. Moje mnenje je, da integracija najprej poteka prek jezika. Je pa na nas, da smo odprti, da jih povabimo na kakšno kavico, da jih tudi socialno integriramo”.
Kaj pa Sožitje za Slovence na avstrijskem Koroškem?
“Na splošno se je z mojega vidika sožitje precej izboljšalo. Če na primer primerjam svoja gimnazijska leta in če pogledam danes, skoraj ne moreš primerjati več. Bolj odprto je vse, bolj so nam naklonjeni. Seveda so tisti nazadnjaški krogi še v svojih gnezdih in malo nagajajo. Veliko je seveda odvisno od nas, kajti kakor zakričiš v gozdu, takšen odmev dobiš nazaj”.
Glasilo slovenske skupnosti na Kvarnerju od leta 2005 bogatijo karikature rojaka Bojana Grlic, potomca ene osrednjih slovenskih družin na Reki, ki je z društvom Bazovica povezan od otroških let. Karikature pa je začel risati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi s pomočjo njih izrazil svoj protest zoper takratne razmere. Postal je član Hrvaškega društva karikaturistov in s to ljubiteljsko dejavnostjo nadaljuje še danes, zanjo prejel več nagrad in leta 1999 celo prvo nagrado v Tokiu, na festivalu pod pokroviteljstvom japonskega visoko nakladnega dnevnika Yomiuri Shimbun. Ilustriral je tudi več otroških knjig pesmi in pravljic ter slikanic, med katerimi je posebej ponosen na tisto z naslovom Najdražja Reka, ki je že desetletje in pol priljubljena uradna svečana pesem in prava reška himna.
“Egon je oseba, ki sem si jo izmislil. Z egom imamo vsi skupaj veliko delo, nekateri se tega zavedajo, drugi ne. V bistvu je za vsako osebo v življenju velik boj z egom, da ga spravi na mesto, na katerem mora biti. Da je srce vodja in ego sluga, ne pa obratno”.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
