Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnih Sotočjih smo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Ustavili smo se na mednarodni likovni koloniji v Monoštru, si ogledali spominsko razstavo v poklon Bogomili Doljak ter spoznali zgodbi gospe Marte Polanšek z Obirskega in karikaturista Bojana Grlice z Reke.
Že 15. je sredina avgusta v Monoštru prinesla mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. Kot je povedal predsednik Zveze, Jože Hirnök, se jo je letos udeležilo devet slikarjev in kiparjev :
To se je že prijelo. Vsi jo poleti že čakamo. V tem tednu je tukaj vsako leto bolj živahno življenje.
Strokovni vodja likovne kolonije, Franc Gerič je ob tem poudaril pomen podpore lokalnega okolja:
Občina Monošter nas končno spremlja z večjo pozornostjo kot v preteklih letih in dober občutek je, da novi župan finančno 50-odstotno podpre dogajanje. V mesecu novembru bomo izdali monografijo ob 15-letnici. To se še ni zgodilo in celotne stroške krije Občina Monošter.
Poleg zvočnih vtisov v oddaji si lahko spodaj ogledate še nekaj fotografskih, ki jih je v objektiv ujela Silva Eöry.
In še dva vtisa udeležencev:
Ferenc Király, kipar:
“Tu je vedno prijetno, poznam ljudi, poznam okolico, prihaja sem, kot da sem doma. Rad se vračam in rad tu tudi delam. Ko pridem, želim napraviti delo, ki si ga zamislim. Pridem že s konceptom, saj kiparsko delo traja malo dlje”.
Klavdija Marušič, Slovenka iz Italije, slikarka:
»Zelo zanimivo, kot vse kolonije ima tudi ta svoj značaj. V Monoštru se imamo fino, dežela je zelo lepa in moram čestitati, saj je vse zelo lepo urejeno. Imeli smo možnost videti okolico, bili smo tudi gostje turistične kmetije. Videli smo tudi malo starega načina življenja iz okolice Monoštra”.
V Nabrežini blizu Trsta se te dni spominjajo domače vsestranske umetnice Bogomile Doljak. Kras in vse, kar mu pripada, so bili vir navdiha za njeno vseskozi bogato ustvarjalno pot, ki jo je po daljši bolezni prekinila smrt februarja letos. Slovensko kulturno društvo Igo Gruden in Društvo za umetnost Kons so skupaj z umetničino družino postavili zelo lepo, bogato in zanimivo spominsko razstavo.
Nadja Doljak, hči :
Sem zelo ponosna nanjo, ker je bila Slovenka, pokončna Slovenka, zavedna Slovenka in ponosna Kraševka. Kras je ljubila z vsem srcem in tudi vse, kar mu je pripadalo. Cenila je arhitekturo, pesem, les, kamen in to sem si zapomnila. Poleg tega, da je bila dobra mama.
Več o razstavi lahko slišite v oddaji, v kateri smo poklicali tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško. Marta Polanšek je upokojena učiteljica, v Sloveniji predvsem znana po svoji pomoči beguncem. Nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata in skladatelja, učitelja in narodnega buditelja, ki je umrl 27. avgusta leta 1985 in na avstrijskem Koroškem pustil neizbrisen pečat. Glede na to, da se bliža novo šolsko leto, smo jo najprej povprašali po pouku na Obirskem, kjer je tamkajšnja ljudska šola že drugo leto zaprta. Tako bo tudi letos.
“Ne bi rekla, da je vzrok za zaprtje premajhno število učencev. Moje osebno mnenje je, da je to politična kupčija. V Železni Kapli so povečali, popravili, sanirali šolski center, v katerega so vključili tudi obrobne šole”
je povedala gospa Polanšek, ki je dodala, da so šolo pred osmimi leti že zaprli. Takrat so se starši uprli in takrat sta s kolegom stopila na pomoč in pouk je potekal privatno. Marta Polanšek je bila pristojna za pedagoški koncept in kot je dejala so “tisto leto premostili, v naslednjem pa je koroška oblast dala šoli naziv ‘javna’ in tako se je nadaljevalo”. Zdaj je po njenem mnenju obirska ljudska šola preteklost.
Zelo aktivna je pri integraciji begunk, ki jih poučuje nemščino. Kakšno pa je njeno mnenje o uspešnosti integracije?
“Moje osebno mnenje je, da je najboljši program lahko res najboljši, vendar če ti nimaš časa za vajo izgovorjave, potem tudi najboljši program nima uspeha. Če se naučiš gramatiko in stavčne strukture, govoriš pa tako, da te nihče ne razume, je lahko stavek pravilen, vendar te ne bo nihče razumel. Imam pa izkušnjo, da na vajah uživajo”
Njen oče, Valentin Polanšek je odločno zagovarjal sožitje kultur. Kako se to sožitje kaže dandanes v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem?
“Pa ostaniva kar pri begunkah in beguncih. Mislim, da so jih na začetku v naši občini sprejeli z veliko skepso, z velikim strahom. Kajti vsega, kar je tuje, se ljudje bojijo. Ko pa je nekdo osebno spregovoril eno ali dve besedi z beguncem ali begunko, je v tistem hipu spremenil svoje mnenje in vsa takšna srečanja, kakršna koli že so, bogatijo to sožitje, da med nami padajo zapreke in da v glavah ljudi tudi padajo meje ter predsodki. Kaj pa nam bo naredila neka begunka, ki ničesar nima? Da pa se zgodi, da v takšni masi ljudi, kakšna oseba to izkorišča, to je povsod. Moje mnenje je, da integracija najprej poteka prek jezika. Je pa na nas, da smo odprti, da jih povabimo na kakšno kavico, da jih tudi socialno integriramo”.
Kaj pa Sožitje za Slovence na avstrijskem Koroškem?
“Na splošno se je z mojega vidika sožitje precej izboljšalo. Če na primer primerjam svoja gimnazijska leta in če pogledam danes, skoraj ne moreš primerjati več. Bolj odprto je vse, bolj so nam naklonjeni. Seveda so tisti nazadnjaški krogi še v svojih gnezdih in malo nagajajo. Veliko je seveda odvisno od nas, kajti kakor zakričiš v gozdu, takšen odmev dobiš nazaj”.
Glasilo slovenske skupnosti na Kvarnerju od leta 2005 bogatijo karikature rojaka Bojana Grlic, potomca ene osrednjih slovenskih družin na Reki, ki je z društvom Bazovica povezan od otroških let. Karikature pa je začel risati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi s pomočjo njih izrazil svoj protest zoper takratne razmere. Postal je član Hrvaškega društva karikaturistov in s to ljubiteljsko dejavnostjo nadaljuje še danes, zanjo prejel več nagrad in leta 1999 celo prvo nagrado v Tokiu, na festivalu pod pokroviteljstvom japonskega visoko nakladnega dnevnika Yomiuri Shimbun. Ilustriral je tudi več otroških knjig pesmi in pravljic ter slikanic, med katerimi je posebej ponosen na tisto z naslovom Najdražja Reka, ki je že desetletje in pol priljubljena uradna svečana pesem in prava reška himna.
“Egon je oseba, ki sem si jo izmislil. Z egom imamo vsi skupaj veliko delo, nekateri se tega zavedajo, drugi ne. V bistvu je za vsako osebo v življenju velik boj z egom, da ga spravi na mesto, na katerem mora biti. Da je srce vodja in ego sluga, ne pa obratno”.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V tokratnih Sotočjih smo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Ustavili smo se na mednarodni likovni koloniji v Monoštru, si ogledali spominsko razstavo v poklon Bogomili Doljak ter spoznali zgodbi gospe Marte Polanšek z Obirskega in karikaturista Bojana Grlice z Reke.
Že 15. je sredina avgusta v Monoštru prinesla mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. Kot je povedal predsednik Zveze, Jože Hirnök, se jo je letos udeležilo devet slikarjev in kiparjev :
To se je že prijelo. Vsi jo poleti že čakamo. V tem tednu je tukaj vsako leto bolj živahno življenje.
Strokovni vodja likovne kolonije, Franc Gerič je ob tem poudaril pomen podpore lokalnega okolja:
Občina Monošter nas končno spremlja z večjo pozornostjo kot v preteklih letih in dober občutek je, da novi župan finančno 50-odstotno podpre dogajanje. V mesecu novembru bomo izdali monografijo ob 15-letnici. To se še ni zgodilo in celotne stroške krije Občina Monošter.
Poleg zvočnih vtisov v oddaji si lahko spodaj ogledate še nekaj fotografskih, ki jih je v objektiv ujela Silva Eöry.
In še dva vtisa udeležencev:
Ferenc Király, kipar:
“Tu je vedno prijetno, poznam ljudi, poznam okolico, prihaja sem, kot da sem doma. Rad se vračam in rad tu tudi delam. Ko pridem, želim napraviti delo, ki si ga zamislim. Pridem že s konceptom, saj kiparsko delo traja malo dlje”.
Klavdija Marušič, Slovenka iz Italije, slikarka:
»Zelo zanimivo, kot vse kolonije ima tudi ta svoj značaj. V Monoštru se imamo fino, dežela je zelo lepa in moram čestitati, saj je vse zelo lepo urejeno. Imeli smo možnost videti okolico, bili smo tudi gostje turistične kmetije. Videli smo tudi malo starega načina življenja iz okolice Monoštra”.
V Nabrežini blizu Trsta se te dni spominjajo domače vsestranske umetnice Bogomile Doljak. Kras in vse, kar mu pripada, so bili vir navdiha za njeno vseskozi bogato ustvarjalno pot, ki jo je po daljši bolezni prekinila smrt februarja letos. Slovensko kulturno društvo Igo Gruden in Društvo za umetnost Kons so skupaj z umetničino družino postavili zelo lepo, bogato in zanimivo spominsko razstavo.
Nadja Doljak, hči :
Sem zelo ponosna nanjo, ker je bila Slovenka, pokončna Slovenka, zavedna Slovenka in ponosna Kraševka. Kras je ljubila z vsem srcem in tudi vse, kar mu je pripadalo. Cenila je arhitekturo, pesem, les, kamen in to sem si zapomnila. Poleg tega, da je bila dobra mama.
Več o razstavi lahko slišite v oddaji, v kateri smo poklicali tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško. Marta Polanšek je upokojena učiteljica, v Sloveniji predvsem znana po svoji pomoči beguncem. Nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata in skladatelja, učitelja in narodnega buditelja, ki je umrl 27. avgusta leta 1985 in na avstrijskem Koroškem pustil neizbrisen pečat. Glede na to, da se bliža novo šolsko leto, smo jo najprej povprašali po pouku na Obirskem, kjer je tamkajšnja ljudska šola že drugo leto zaprta. Tako bo tudi letos.
“Ne bi rekla, da je vzrok za zaprtje premajhno število učencev. Moje osebno mnenje je, da je to politična kupčija. V Železni Kapli so povečali, popravili, sanirali šolski center, v katerega so vključili tudi obrobne šole”
je povedala gospa Polanšek, ki je dodala, da so šolo pred osmimi leti že zaprli. Takrat so se starši uprli in takrat sta s kolegom stopila na pomoč in pouk je potekal privatno. Marta Polanšek je bila pristojna za pedagoški koncept in kot je dejala so “tisto leto premostili, v naslednjem pa je koroška oblast dala šoli naziv ‘javna’ in tako se je nadaljevalo”. Zdaj je po njenem mnenju obirska ljudska šola preteklost.
Zelo aktivna je pri integraciji begunk, ki jih poučuje nemščino. Kakšno pa je njeno mnenje o uspešnosti integracije?
“Moje osebno mnenje je, da je najboljši program lahko res najboljši, vendar če ti nimaš časa za vajo izgovorjave, potem tudi najboljši program nima uspeha. Če se naučiš gramatiko in stavčne strukture, govoriš pa tako, da te nihče ne razume, je lahko stavek pravilen, vendar te ne bo nihče razumel. Imam pa izkušnjo, da na vajah uživajo”
Njen oče, Valentin Polanšek je odločno zagovarjal sožitje kultur. Kako se to sožitje kaže dandanes v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem?
“Pa ostaniva kar pri begunkah in beguncih. Mislim, da so jih na začetku v naši občini sprejeli z veliko skepso, z velikim strahom. Kajti vsega, kar je tuje, se ljudje bojijo. Ko pa je nekdo osebno spregovoril eno ali dve besedi z beguncem ali begunko, je v tistem hipu spremenil svoje mnenje in vsa takšna srečanja, kakršna koli že so, bogatijo to sožitje, da med nami padajo zapreke in da v glavah ljudi tudi padajo meje ter predsodki. Kaj pa nam bo naredila neka begunka, ki ničesar nima? Da pa se zgodi, da v takšni masi ljudi, kakšna oseba to izkorišča, to je povsod. Moje mnenje je, da integracija najprej poteka prek jezika. Je pa na nas, da smo odprti, da jih povabimo na kakšno kavico, da jih tudi socialno integriramo”.
Kaj pa Sožitje za Slovence na avstrijskem Koroškem?
“Na splošno se je z mojega vidika sožitje precej izboljšalo. Če na primer primerjam svoja gimnazijska leta in če pogledam danes, skoraj ne moreš primerjati več. Bolj odprto je vse, bolj so nam naklonjeni. Seveda so tisti nazadnjaški krogi še v svojih gnezdih in malo nagajajo. Veliko je seveda odvisno od nas, kajti kakor zakričiš v gozdu, takšen odmev dobiš nazaj”.
Glasilo slovenske skupnosti na Kvarnerju od leta 2005 bogatijo karikature rojaka Bojana Grlic, potomca ene osrednjih slovenskih družin na Reki, ki je z društvom Bazovica povezan od otroških let. Karikature pa je začel risati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi s pomočjo njih izrazil svoj protest zoper takratne razmere. Postal je član Hrvaškega društva karikaturistov in s to ljubiteljsko dejavnostjo nadaljuje še danes, zanjo prejel več nagrad in leta 1999 celo prvo nagrado v Tokiu, na festivalu pod pokroviteljstvom japonskega visoko nakladnega dnevnika Yomiuri Shimbun. Ilustriral je tudi več otroških knjig pesmi in pravljic ter slikanic, med katerimi je posebej ponosen na tisto z naslovom Najdražja Reka, ki je že desetletje in pol priljubljena uradna svečana pesem in prava reška himna.
“Egon je oseba, ki sem si jo izmislil. Z egom imamo vsi skupaj veliko delo, nekateri se tega zavedajo, drugi ne. V bistvu je za vsako osebo v življenju velik boj z egom, da ga spravi na mesto, na katerem mora biti. Da je srce vodja in ego sluga, ne pa obratno”.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
