Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odzivi na odločitev arbitražnega sodišča, kako do slovenskega vrtca na Reki, s slikami Proti nasilju, Judje Terske doline, Zeleni park na Dolnjem Seniku
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama.
Vasja Simonič, ne pričakuje nič, ker se, kot pravi, lahko le v politiki zgodi, da se ne morejo dogovoriti.
»Vedno, ko gre za Piranski zaliv, se pojavijo komentarji proti Slovencem. Ob vsakem slabšanju odnosov med Hrvaško in Slovenijo jih dobimo po glavi in imamo težave. Ker živimo v relativno urejenem okolju, te niso tako hude, ni pa vedno prijetno.«
Milenko Zugan, opozarja, naj se dogovorijo v Ljubljani in Zagrebu.
»Mi, ki živimo na sami meji, s tem nimamo nič. Moji so iz Slovenije, vsi smo povezani in to so zgolj administrativne neumnosti. Če imajo malo soli v glavi, to ne bi smel biti problem. Nekega dne se bodo morali dogovoriti in to rešiti.«
Eduard Primožič:
»To je vse politika, mali človek pa nastrada. Ko nekomu koristi v Sloveniji, zakuhajo tam, ko na Hrvaškem, pa zakuhajo naši. To je katastrofa za malega človeka.«
Nika Stock pričakuje, da bosta obe strani tolerantni in bosta spoštovali rešitev, zavezujočo za obe strani.
»Prečkam mejo vsak dan in danes ni bilo nič drugače kot prej. Pričakujem, da bo tako tudi ostalo in da smo ljudje dovolj pametni, da ne bomo delali težave, kjer jih ni treba, in da se bo dogovorno vse rešilo.«
Med novinarji, ki so pred objavo arbitražne odločitve menili, da jo bo Hrvaška tako ali drugače vsekakor morala upoštevati, je dolgoletni novinar reškega dnevnika Novi list Denis Romac. Marjana Mirković se je z njim pogovarjala o arbitražni odločitvi.
Denis Romac je s Slovenijo povezan še iz osemdestih let, prek številnih vezi – z glasbo, književnostjo in kulturo nasploh. Od leta 2004 za Novi list redno vsakodnevno spremlja dogajanja v Sloveniji. Glede arbitražne odločitve meni, da bo skoraj v celoti upoštevana, Denis Romac:
“Ta odločitev je za Hrvaško veliko bolj sprejemljiva, kot to kažejo odzivi v javnosti. Menim, da je občutno bolj nesprejemljiva za slovensko stran glede na izhodiščne zahteve, kot se prikazuje, in menim, da je ta odločitev lahko odlična podlaga za bilateralni dogovor. Ne bo namreč mogoče, da se s hrvaške strani ta odločitev začne neposredno upoštevati. Hrvaška tega gotovo ne bo sprejela zaradi umika iz arbitražnega postopka. Prepričan pa sem, da bo ta sporazum v skoraj celotni obliki na koncu implementiran, če bo dovolj pameti na eni in drugi strani.”
Arbitražna odločitev je večinoma uravnotežena, je prepričan novinar Novega lista:
“Ključno vprašanje, torej vprašanje slovenskega izhoda na odprto morje, je v obliki, kot to predvideva arbitražna odločitev, pravzaprav zelo zanimivo in uravnoteženo rešeno. Tisti na Hrvaškem, ki si želijo nekakšno rešitev, menim, da ne bodo imeli nič proti tej odločitvi. Tisti pa, ki delajo hrup, za te ljudi pa tako ali tako nobena rešitev ne bo zadovoljiva. Prepričan sem, da bo za vse dobronamerne ljudi ta odločitev sprejemljiva. Hrvaški se ničesar ne odvzema, in ničesar hrvaškega se ne daje Sloveniji, medtem ko ima Slovenija vse tisto, kar si načelno želi. Edina točka, kjer ta odločitev ni uravnotežena, je Piranski zaliv: vedeli smo, da bo več kot pol zaliva pripadlo Sloveniji, vendar me je to razmerje zelo presenetilo in menim, da je v tem pogledu to slabo edino za ribiče na hrvaški strani. Če bo dovolj razuma, pa se tudi to lahko reši.”
Denis Romac meni, da sta obe državi veliko izgubili, ker ni zaživel sporazum Račan-Drnovšek:
“Po Račanu in Drnovšku je sledila generacija politikov, ki so se v tem smislu pokazali bolj pragmatični in neodgovorni kot prejšnje generacije. Čeprav tudi v Zagrebu položaj ni bil lep, je bila blokada hrvaških pristopnih pogajanj iz leta 2008, prepričan sem, zagotovo najslabša politična odločitev v slovensko-hrvaških odnosih v zadnjih dvajsetih letih. In to, kar se dogaja danes, z arbitražnim sporazumom, je neposredna posledica odločitve slovenske strani, da hrvaška pristopna pogajanja izrabi za ugodno rešitev mejnega spora. Sčasoma je mejni spor prerasel v mejno zahtevo. O sporu bi lahko govorili, če bi šlo zgolj za spor o denimo svobodnem izhodu na odprto morje. Toda v tem primeru je šlo za zahtevo, da del hrvaškega teritorialnega morja postane del slovenskega teritorialnega morja pod slovensko suverenostjo. Niti arbitražno sodišče ni tako presodilo.”
Pričakuje tudi zaplete, ki pa so, kot pravi, lahko konstruktivni:
“Zapleti prav gotovo bodo, zato ker dobro vemo, kako je v Sloveniji to vprašanje občutljivo. Po drugi strani pa bo to lahko spodbuda za rešitev, po kateri bi bila arbitražna odločitev pravzaprav osnovni temelj za bilateralni dogovor. Menim, da bi bilo tako za Hrvaško kot tudi Slovenijo zgodovinskega pomena, da na koncu to vprašanje rešita sami, brez nadzora zunanjih dejavnikov. Prepričan sem, da bi to bilo dolgoročno dobro za slovensko-hrvaške odnose.”
Ob nedoseženem dogovoru glede arbitražne odločitve na Hrvaškem bi se morali, je prepričan novinar Novega lista Denis Romac, bolj zavedati tudi pomena vstopa v Schengen, saj bi se v sedanjih razmerah v Evropi kaj lahko zgodilo, da Hrvaška ostane na njenem obrobju:
“V razmerah, če se to ne bo zgodilo, kar vsekakor je možno, sem prepričan, da bo Slovenija izrabila vsa razpoložljiva možna sredstva, in dobro vemo, da ta Slovenija zna uporabiti, v primerjavi s Hrvaško, ki je, kot smo videli, dvakrat skušala blokirati Srbijo, a ji to nikoli ni uspelo. Sam nisem zadovoljen zaradi teh blokad, vendar to pravzaprav kaže na kronično nesposobnost hrvaške diplomacije in hrvaških političnih elit.”
Marca so v vrtcu Bulevard na Reki začele potekati Igralne urice kot prvi krajši program v slovenščini na predšolski ravni na Hrvaškem. Spodbudil naj bi zanimanje za učenje jezika med najmlajšimi in pripravo celodnevnega programa predvidoma jeseni. Poleg zadostnega števila otrok pa bo potrebno zagotoviti tudi kader (dve vzgojiteljici), v prizadevanja za oboje bo vključena tudi slovenska skupnost, poroča Marjana Mirković.
Igralne urice, ki so se marca začele v reškem vrtcu Bulevard, kažejo na težave za program na predšolski ravni: prijavljenih otrok je malo, – zaenkrat le šest -, organizacija teh uric v popoldanskem času pa ni najprimernejša rešitev, saj je treba otroke po celodnevnem bivanju posebej pripeljati v vrtec Bulevard, kjer je edina vzgojiteljica z znanjem slovenščine Laureta Španjol, ki sicer deluje po programu waldorfske pedagogike in je ob koncu pedagoškega leta z malčki pripravila prisrčen nastop in za svoje prizadevno delo prejela čestitke staršev in predstavnikov slovenskih organizacij.
Igralne urice od začetka podpira tudi ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin, ki kljub načrtovani reorganizaciji te ustanove ne pričakuje negativnih sprememb. Cilj ostaja celodnevni program v slovenščini, pomembno pa je, pravi, da je storjen prvi korak, Davorka Guštin. Zadovoljna je, saj je glede na število otrok in trenutne okoliščine to velik uspeh.
Nadaljujejo se tudi priprave na celodnevni program v slovenskem jeziku, z dvema vzgojiteljicama, ki bi izvajali redni program, tako kot je to organizirano za italijansko narodno skupnost:
“To je tisto, za kar si skupaj prizadevamo. Odvisno pa je od interesa staršev. Naše vzgojne skupine v vrtcih štejejo okrog dvajset otrok, seveda pa bi ta program uresničili tudi za manj otrok, vendar morajo zanimanje za to izraziti starši Prepričana sem, da bodo to storili, pri tem pa potrebujemo pomoč in sodelovanje s predstavniki slovenske skupnosti, ki smo ga že začeli in se uspešno uresničuje.”
Do septembra je v Peršmanovem muzeju v Lepeni pri Železni Kapli na ogled razstava del koroškega slikarja Franca Rasingerja z naslovom Proti nasilju/ Wider die Gewalt. Upokojeni učitelj razrednega pouka, slikar samouk, je znan po svojem eksperimentiranju z različnimi tehnikami in material ter z glagolico, ki je sestavni del njegovih slik. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi proti neoliberalizmu.
Je eden bolj kritičnih koroških Slovencev, ki ne mara kompromisov. Po študiju na Pedagoški akademiji je bil več kot trideset let učitelj na različnih koroških dvojezičnih šolah. Kot je povedal v enem od intervjujev, je želel otroke usposobit za življenje v družbi, ki žal dela le še s komolci. Pri 53 letih se je upokojil in začel s svojimi slikami posredovati v svetu odraslih. Glede aktualnega dogajanja na avstrijskem Koroškem pa ni optimist.
Rojaki v Terski dolini predstavljajo skrajni zahodni del slovenskega kulturnega prostora. Ni jih veliko, 700, pravi Igor Černo, toda trudijo se in zato je optimističen. Svoje narečje, ki je nekje med rezijanščino in nediščino skušajo ohraniti tudi prek pesmi. Tako so leta 2008 sestavili Bardski oktet in v začetku julija letos so v Bardu javno predstavili svoj prvi album z naslovom Judje dolin. Kako je bilo, v oddaji pove Igor Černo, vodja okteta, tudi sicer zelo dejaven in to ne le na glasbenem področju.
Green exercise je naslov prvega projekta, ki je bil odobren v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. Gre za projekt, s katerim naj bi poskrbeli predvsem za skupno promocijo obstoječe čezmejne kulturne in naravne turistične ponudbe. V petek so tako v Porabju, na Dolnjem Seniku, slavnostno odprli prvi Zeleni park. Kaj prinaša tam živečim rojakom, lahko slišite v tokratni oddaji.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odzivi na odločitev arbitražnega sodišča, kako do slovenskega vrtca na Reki, s slikami Proti nasilju, Judje Terske doline, Zeleni park na Dolnjem Seniku
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama.
Vasja Simonič, ne pričakuje nič, ker se, kot pravi, lahko le v politiki zgodi, da se ne morejo dogovoriti.
»Vedno, ko gre za Piranski zaliv, se pojavijo komentarji proti Slovencem. Ob vsakem slabšanju odnosov med Hrvaško in Slovenijo jih dobimo po glavi in imamo težave. Ker živimo v relativno urejenem okolju, te niso tako hude, ni pa vedno prijetno.«
Milenko Zugan, opozarja, naj se dogovorijo v Ljubljani in Zagrebu.
»Mi, ki živimo na sami meji, s tem nimamo nič. Moji so iz Slovenije, vsi smo povezani in to so zgolj administrativne neumnosti. Če imajo malo soli v glavi, to ne bi smel biti problem. Nekega dne se bodo morali dogovoriti in to rešiti.«
Eduard Primožič:
»To je vse politika, mali človek pa nastrada. Ko nekomu koristi v Sloveniji, zakuhajo tam, ko na Hrvaškem, pa zakuhajo naši. To je katastrofa za malega človeka.«
Nika Stock pričakuje, da bosta obe strani tolerantni in bosta spoštovali rešitev, zavezujočo za obe strani.
»Prečkam mejo vsak dan in danes ni bilo nič drugače kot prej. Pričakujem, da bo tako tudi ostalo in da smo ljudje dovolj pametni, da ne bomo delali težave, kjer jih ni treba, in da se bo dogovorno vse rešilo.«
Med novinarji, ki so pred objavo arbitražne odločitve menili, da jo bo Hrvaška tako ali drugače vsekakor morala upoštevati, je dolgoletni novinar reškega dnevnika Novi list Denis Romac. Marjana Mirković se je z njim pogovarjala o arbitražni odločitvi.
Denis Romac je s Slovenijo povezan še iz osemdestih let, prek številnih vezi – z glasbo, književnostjo in kulturo nasploh. Od leta 2004 za Novi list redno vsakodnevno spremlja dogajanja v Sloveniji. Glede arbitražne odločitve meni, da bo skoraj v celoti upoštevana, Denis Romac:
“Ta odločitev je za Hrvaško veliko bolj sprejemljiva, kot to kažejo odzivi v javnosti. Menim, da je občutno bolj nesprejemljiva za slovensko stran glede na izhodiščne zahteve, kot se prikazuje, in menim, da je ta odločitev lahko odlična podlaga za bilateralni dogovor. Ne bo namreč mogoče, da se s hrvaške strani ta odločitev začne neposredno upoštevati. Hrvaška tega gotovo ne bo sprejela zaradi umika iz arbitražnega postopka. Prepričan pa sem, da bo ta sporazum v skoraj celotni obliki na koncu implementiran, če bo dovolj pameti na eni in drugi strani.”
Arbitražna odločitev je večinoma uravnotežena, je prepričan novinar Novega lista:
“Ključno vprašanje, torej vprašanje slovenskega izhoda na odprto morje, je v obliki, kot to predvideva arbitražna odločitev, pravzaprav zelo zanimivo in uravnoteženo rešeno. Tisti na Hrvaškem, ki si želijo nekakšno rešitev, menim, da ne bodo imeli nič proti tej odločitvi. Tisti pa, ki delajo hrup, za te ljudi pa tako ali tako nobena rešitev ne bo zadovoljiva. Prepričan sem, da bo za vse dobronamerne ljudi ta odločitev sprejemljiva. Hrvaški se ničesar ne odvzema, in ničesar hrvaškega se ne daje Sloveniji, medtem ko ima Slovenija vse tisto, kar si načelno želi. Edina točka, kjer ta odločitev ni uravnotežena, je Piranski zaliv: vedeli smo, da bo več kot pol zaliva pripadlo Sloveniji, vendar me je to razmerje zelo presenetilo in menim, da je v tem pogledu to slabo edino za ribiče na hrvaški strani. Če bo dovolj razuma, pa se tudi to lahko reši.”
Denis Romac meni, da sta obe državi veliko izgubili, ker ni zaživel sporazum Račan-Drnovšek:
“Po Račanu in Drnovšku je sledila generacija politikov, ki so se v tem smislu pokazali bolj pragmatični in neodgovorni kot prejšnje generacije. Čeprav tudi v Zagrebu položaj ni bil lep, je bila blokada hrvaških pristopnih pogajanj iz leta 2008, prepričan sem, zagotovo najslabša politična odločitev v slovensko-hrvaških odnosih v zadnjih dvajsetih letih. In to, kar se dogaja danes, z arbitražnim sporazumom, je neposredna posledica odločitve slovenske strani, da hrvaška pristopna pogajanja izrabi za ugodno rešitev mejnega spora. Sčasoma je mejni spor prerasel v mejno zahtevo. O sporu bi lahko govorili, če bi šlo zgolj za spor o denimo svobodnem izhodu na odprto morje. Toda v tem primeru je šlo za zahtevo, da del hrvaškega teritorialnega morja postane del slovenskega teritorialnega morja pod slovensko suverenostjo. Niti arbitražno sodišče ni tako presodilo.”
Pričakuje tudi zaplete, ki pa so, kot pravi, lahko konstruktivni:
“Zapleti prav gotovo bodo, zato ker dobro vemo, kako je v Sloveniji to vprašanje občutljivo. Po drugi strani pa bo to lahko spodbuda za rešitev, po kateri bi bila arbitražna odločitev pravzaprav osnovni temelj za bilateralni dogovor. Menim, da bi bilo tako za Hrvaško kot tudi Slovenijo zgodovinskega pomena, da na koncu to vprašanje rešita sami, brez nadzora zunanjih dejavnikov. Prepričan sem, da bi to bilo dolgoročno dobro za slovensko-hrvaške odnose.”
Ob nedoseženem dogovoru glede arbitražne odločitve na Hrvaškem bi se morali, je prepričan novinar Novega lista Denis Romac, bolj zavedati tudi pomena vstopa v Schengen, saj bi se v sedanjih razmerah v Evropi kaj lahko zgodilo, da Hrvaška ostane na njenem obrobju:
“V razmerah, če se to ne bo zgodilo, kar vsekakor je možno, sem prepričan, da bo Slovenija izrabila vsa razpoložljiva možna sredstva, in dobro vemo, da ta Slovenija zna uporabiti, v primerjavi s Hrvaško, ki je, kot smo videli, dvakrat skušala blokirati Srbijo, a ji to nikoli ni uspelo. Sam nisem zadovoljen zaradi teh blokad, vendar to pravzaprav kaže na kronično nesposobnost hrvaške diplomacije in hrvaških političnih elit.”
Marca so v vrtcu Bulevard na Reki začele potekati Igralne urice kot prvi krajši program v slovenščini na predšolski ravni na Hrvaškem. Spodbudil naj bi zanimanje za učenje jezika med najmlajšimi in pripravo celodnevnega programa predvidoma jeseni. Poleg zadostnega števila otrok pa bo potrebno zagotoviti tudi kader (dve vzgojiteljici), v prizadevanja za oboje bo vključena tudi slovenska skupnost, poroča Marjana Mirković.
Igralne urice, ki so se marca začele v reškem vrtcu Bulevard, kažejo na težave za program na predšolski ravni: prijavljenih otrok je malo, – zaenkrat le šest -, organizacija teh uric v popoldanskem času pa ni najprimernejša rešitev, saj je treba otroke po celodnevnem bivanju posebej pripeljati v vrtec Bulevard, kjer je edina vzgojiteljica z znanjem slovenščine Laureta Španjol, ki sicer deluje po programu waldorfske pedagogike in je ob koncu pedagoškega leta z malčki pripravila prisrčen nastop in za svoje prizadevno delo prejela čestitke staršev in predstavnikov slovenskih organizacij.
Igralne urice od začetka podpira tudi ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin, ki kljub načrtovani reorganizaciji te ustanove ne pričakuje negativnih sprememb. Cilj ostaja celodnevni program v slovenščini, pomembno pa je, pravi, da je storjen prvi korak, Davorka Guštin. Zadovoljna je, saj je glede na število otrok in trenutne okoliščine to velik uspeh.
Nadaljujejo se tudi priprave na celodnevni program v slovenskem jeziku, z dvema vzgojiteljicama, ki bi izvajali redni program, tako kot je to organizirano za italijansko narodno skupnost:
“To je tisto, za kar si skupaj prizadevamo. Odvisno pa je od interesa staršev. Naše vzgojne skupine v vrtcih štejejo okrog dvajset otrok, seveda pa bi ta program uresničili tudi za manj otrok, vendar morajo zanimanje za to izraziti starši Prepričana sem, da bodo to storili, pri tem pa potrebujemo pomoč in sodelovanje s predstavniki slovenske skupnosti, ki smo ga že začeli in se uspešno uresničuje.”
Do septembra je v Peršmanovem muzeju v Lepeni pri Železni Kapli na ogled razstava del koroškega slikarja Franca Rasingerja z naslovom Proti nasilju/ Wider die Gewalt. Upokojeni učitelj razrednega pouka, slikar samouk, je znan po svojem eksperimentiranju z različnimi tehnikami in material ter z glagolico, ki je sestavni del njegovih slik. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi proti neoliberalizmu.
Je eden bolj kritičnih koroških Slovencev, ki ne mara kompromisov. Po študiju na Pedagoški akademiji je bil več kot trideset let učitelj na različnih koroških dvojezičnih šolah. Kot je povedal v enem od intervjujev, je želel otroke usposobit za življenje v družbi, ki žal dela le še s komolci. Pri 53 letih se je upokojil in začel s svojimi slikami posredovati v svetu odraslih. Glede aktualnega dogajanja na avstrijskem Koroškem pa ni optimist.
Rojaki v Terski dolini predstavljajo skrajni zahodni del slovenskega kulturnega prostora. Ni jih veliko, 700, pravi Igor Černo, toda trudijo se in zato je optimističen. Svoje narečje, ki je nekje med rezijanščino in nediščino skušajo ohraniti tudi prek pesmi. Tako so leta 2008 sestavili Bardski oktet in v začetku julija letos so v Bardu javno predstavili svoj prvi album z naslovom Judje dolin. Kako je bilo, v oddaji pove Igor Černo, vodja okteta, tudi sicer zelo dejaven in to ne le na glasbenem področju.
Green exercise je naslov prvega projekta, ki je bil odobren v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. Gre za projekt, s katerim naj bi poskrbeli predvsem za skupno promocijo obstoječe čezmejne kulturne in naravne turistične ponudbe. V petek so tako v Porabju, na Dolnjem Seniku, slavnostno odprli prvi Zeleni park. Kaj prinaša tam živečim rojakom, lahko slišite v tokratni oddaji.
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Neveljaven email naslov