Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja vnovič zaznamujejo pomembne obletnice. Pred 70. leti je začel izhajati Primorski dnevnik, edini dnevnik rojakov v Furlaniji Julijski krajini. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer sooča z velikimi težavami. 70-letnico delovanja letos obeležuje tudi slovenski znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. V čem je njegova posebnost, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. Tudi avstrijski državni pogodbi, ki so jo sprejeli pred 60 leti se ne moremo izogniti. O razmerah v Avstriji, ki so botrovale sprejetju pogodbe, govori zgodovinar Teodor Domej. Irena Margan, ravnateljica reške osnovne šole Pečine in pobudnica pouka slovenščine odhaja v pokoj. O spoštljivi dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi pove več v tokratni oddaji. Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja in že 15 let vozi tudi v Porabje. Rojaki iz sosednjih držav vas s svojimi zgodbami tudi ta ponedeljek čakajo v oddaji Sotočja!
V tokratni oddaji smo se odpravili v Celovec, kjer so imeli mladi koroški Slovenci glavno vlogo na spominski slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. S prireditvijo so opozorili, da so s svojim aktivnim uporom prispevali pomemben delež k osvoboditvi Avstrije in starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na 7 desetletij in današnje razmere ne le na avstrijskem Koroškem. Kakšen je odnos mladih rojakov do zmage nad nacifašizmom in kaj sporočajo danes, lahko slišite v Sotočjih. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, šepa pa njeno uresničevanje, toda priložnosti je še kar nekaj, boste slišali v Sotočjih. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v Istro, v Grožnjan. "Mesto umetnikov", kot ga imenujejo, namreč praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri njegovi revitalizaciji imajo tudi Slovenci in prav njim je bila posvečena prireditev, ki je potekala konec tedna. O zgodovini in umetnikih, ki so pomagali ohranjati mestece, lahko več slišite v tokratni oddaji.
Skladno z dnevom je oddaja v znamenju uporništva. Gostimo goriškega novinarja in literata, odgovornega urednika tednika Novi glas, Jurija Paljka. Njegovo življenjsko vodilo je; postavi se na stran šibkejših. Da gre zato pogosto proti toku, ga ne moti. Nasprotno. O sodobnih pojavih fašizma in odnosu do antifašizma na Hrvaškem se pogovarjamo z rojakinjo iz Zagreba, mirovno aktivistko Vesno Teršelič, ki je pred kratkim postala podpredsednica Lige antifašistov Hrvaške. Predsednik društva Memorial Kärnten - Koroška Franc Wákounig pove več o spreminjanju kulture spominjanja na avstrijskem Koroškem, mlada porabska Slovenka Martina Zakoč pa o uporu svoje generacije. Pogovori se prepletajo s pesmimi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki več kot 40 let skrbi za ohranjanje tradicije upora. Prisluhnite upornim rojakom iz sosednjih držav!
Rojaki v sosednjih državah, ki jih gostimo v oddaji Sotočja, se pogosto srečajo z vprašanjem identitete. Narodnostna pripadnost in iskanje identitete je tudi rdeča nit romanov tržaške Slovenke, pisateljice in prevajalke Eveline Umek. Življenjska pot jo je zgodaj pripeljala v Ljubljano, toda vseskozi se je vračala v Trst. Le tako lahko človek diha s polnimi pljuči, pravi. Evelino Umek gostimo v tokratnih Sotočjih. Zanima nas še, kaj je porabskim Slovencem ob svojem obisku povedal predstavnik madžarske vlade, odgovoren za stike z narodnostmi. Žive vezi, eden od projektov sodelovanja Slovenije in Avstrije, naj bi omogočil nastanek prvega skupnega čezmejnega kulturnega zavoda. Vezi, ki so se stkale pa že kažejo konkretne rezultate. Kakšne, lahko slišite v tokratni oddaji. Pogovarjamo pa se tudi z znano in priljubljeno profesorico glasbe in solopetja Margareto Togunjac. Vzgojila je generacije pevcev ne le na Reki, temveč tudi v Pulju in Ilirski Bistrici.
Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo med drugim zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Slovenija bi morala, opozarja predsednica tamkajšnjega slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac, aktivneje pomagati tako pri pouku slovenskega jezika kot pri delovanju društev. Kdo bo rešil finančne težave Novic, zelo pomembnega tednika koroških Slovencev, za zdaj še ni jasno. Bo to Avstrija, ki jo tudi 7. člen tako imenovane avstrijske državne pogodbe obvezuje k financiranju medijev slovenske manjšine? Več o tem v Sotočjih. O viziji študentskega doma Korotan na Dunaju se pogovarjamo s pristojnimi na slovenskem državnem holdingu, upravljavcu doma. Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo. Spominja se svoje mladosti in slovenskih intelektualcev, uglednih slavistov, ki so prihajali k njim v Zagreb. Tudi z njihovo pomočjo se je izvrstno naučila govoriti slovensko, čeprav nikoli ni živela v Sloveniji. V drugem delu oddaje pa vas povabimo tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.
V Sotočjih lahko tokrat slišite, kako je letos pela Koroška. Krščanska kulturna zveza iz Celovca že več kot 4 desetletja pripravlja revijo Koroška poje, na kateri se predstavljajo slovenski zbori z avstrijske koroške, vsako leto pa se jim pridružijo tudi zbor oziroma skupina iz Slovenije in rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert, ki je potekal 8. marca, je bil posvečen ustvarjalkam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. Tako lahko prisluhnete mezzosopranistki Bernardi Fink, ki jo je v Celovcu spremljal kitarist Janez Gregorič, mešanemu pevskemu zbor Podjuna iz Pliberka ter ženskima pevskim zboroma Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba. Violinistka Mira Gregorič in kitaristki Sara Gregorič in Angelika Kos so se na reviji predstavile pod imenom Sonus trio, z Goriške so v Celovec prišli člani moškega pevskega zbora Štmaver, iz Mengša pa harmonikarski orkester kulturnega društva Mihaelov sejem. Tokratni koncert Koroška poje se je sklenil z nastopom mešanega pevskega zbora Singgemeinschaft Oisternig iz Bistrice ob Zilji. Občinstvo, ki je napolnilo celovški Dom glasbe, je bilo, kot lahko slišite, navdušeno. Oddaja pa ni le v znamenju glasbe, temveč tudi poezije slovenskih pesnic, rojakinj z avstrijske Koroške. Na koncertu so se namreč dela Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard prepletala s slovenskimi narodnimi pesmimi. Posnetek koncerta Koroška poje 2015 vas čaka tu!
Državna slovenska samouprava, ki zastopa porabske Slovence, bo 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Spodbudno je, pravi njen predsednik Martin Ropoš, da so iz madžarskega proračuna letos dobili približno petino več denarja kot lani. O doseženem v dveh desetletjih pa več pove v tokratnih Sotočjih. Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V oddaji tokrat gostimo rojake s Tržaškega Igorja Spetiča ter brata Aleša in Boruta Plesničarja, mlade arhitekte, ki sodelujejo tudi pri postavitvi slovenskega paviljona na Expu v Milanu. Z rojakinjo z Reke, Martino Cvetković, absolventko doktorskega študija varovanja okolja pa se pogovarjamo o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Slovenska kulturno gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, se želi s spremembami delovanja odzvati na novo, veliko bolj pragmatično politično stvarnost. Kaj to pomeni, nas zanimala v tokratnih Sotočjih. Z novinarko Radia Monošter Margito Mayer Gašpar se pogovarjamo o posledicah hitrega sodobnega življenja. V časih, ko se v družini ves manj pogovarjamo, je težko gojiti slovenski jezik in domače porabsko narečje, pravi dobitnica spominske plakete Avgusta Pavla. Z mlado rojakinjo z Reke Katjo Grubiša se spominjamo njenih slavnih prednikov. Slovenski gledališki par Branka Verdonik Rasberger in Edo Verdonik sta zaznamovala reško gledališče v 50. In 60.letih prejšnjega stoletja. Gostimo pa tudi glasbenika z avstrijske Koroške Tonča Feiniga, ki je pred kratkim skupaj s Klausom Lippitschem izdal zanimiv album z naslovom »Morju nasproti«.
Oddaja je tokrat predvsem v znamenju ohranjanja slovenske besede. Na največji dvojezični osnovni šoli v Porabju, na Gornjem Seniku, smo se na dnevu odprtih vrat pridružili staršem in bodočim učencem. O pouku slovenskega jezika v Gradcu se pogovarjamo z Markom Jernejem, koroškim Slovencem, ki je po končanem študiju ostal na avstrijskem Štajerskem. O ohranjanju maternega jezika spregovorita še dva rojaka z avstrijske Koroške; pesnica Cvetka Lipuš, ki je že pred dvema desetletjema odšla v svet, in Franc Merkač, vsestranski ustvarjalec, ki ga oznaka zamejec, kot pravi, žali. Spoznate lahko rojakinji s Tržaškega Berto Vremec in Ljubo Smotlak, letošnji dobitnici nagrade Nadje Maganja in se nam pridružite na potovanju po zgodovinskih poteh in cestah Gorskega kotarja. Odlična priložnost za čezmejno turistično ponudbo.
Tokrat zaznamujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Rojaki v Furlaniji Julijski krajini, kjer je pomemben arhitekt in urbanist pustil neizbrisen pečat, se mu bodo poklonili z različnimi prireditvami. Kaj so pripravili v Gorici, kjer je med drugim zasnoval Trgovski dom, lahko slišite v Sotočjih. Zanima nas, kaj nastaja na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Z novo ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu, deželno poslanko, Zalko Kuchling se pogovarjamo o vpisanih za prihodnje šolsko leto. Podatki so spodbudni tako Slovensko gimnazijo v Celovcu kot za dvojezično trgovsko akademijo. Porabje je prvič obiskal tržaški pisatelj in Prešernov nagrajenec Boris Pahor. Obžaluje, da je trajalo tako dolgo, da je prišel k njim. Prešernovim nagrajencem - likovnim umetnikom pa je posvečena razstava slikarske kolonije Izlake Zagorje, ki je ogled v Porabju. V Slovenskem domu Bazovica pa je postavljena razstava likovnih del, ki so nastala v okviru prireditve Sladka Istra. O razstavi in sodelovanju z javnim skladom za kulturne dejavnosti in njegovimi območnimi izpostavami lahko več slišite v Sotočjih.
Po lokalnih in županskih volitvah na avstrijskem Koroškem so tam živeči rojaki lahko zadovoljni. Enotna lista je povečala število občinskih svetnikov, Franc Jožef Smrtnik pa je že v prvem krogu zbral dovolj glasov in ostal župan Železne Kaple. Več o tem v Sotočjih. S 1. julijem bo slovenska glasbena šola na avstrijskem Koroškem postala sestavni del Koroške glasbene šole in njen 28. oddelek. Kaj to pomeni za učence in profesorje, sprašujemo ravnatelja Romana Verdela. »Zadnja uganka« je bila tema tekmovanja s področja vizualne umetnosti in oblikovanja, ki je potekalo na osnovni šoli Pećine na Reki. Nagrajene rešitve so zdaj na ogled v tamkajšnjem Slovenskem domu Bazovica, na otvoritvi razstave pa so nastopili tudi učenci pouka slovenščine. V Furlaniji – Julijski krajini smo si nalili nekaj čistega, sladkega in zelo pitnega vina - prosékarja. Pridružili pa smo se tudi rojakom iz Argentine, ki so s svojo folklorno skupino gostovali pri porabskih Slovencih.
V Sotočjih smo se še enkrat poklonili pred kratkim umrlemu škedenjskemu župniku Dušanu Jakominu, tržaškemu Čedermacu, vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu in narodnemu buditelju. Oddaja je tudi predvolilno obarvana. Na avstrijskem Koroškem je kampanja pred lokalnimi volitvami na vrhuncu. Pod okriljem Enotne liste, ki se predstavlja kot zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, se z več kot 600 kandidati za mesta v 22 občinah potegujejo različne občinske volilne liste. Kaj si obetajo in kako kaže njihovim županskim kandidatom, smo se pogovarjali s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem. Rojaki na Hrvaškem so v pričakovanju manjšinskih volitev. Bodo res že konec maja? O tem več v pogovoru z Darkom Šoncem, dosedanjim predstavnikom Slovencev v krovnem hrvaškem svetu za narodne manjšine in Borisom Rejcem, predsednikom reškega sveta slovenske manjšine. Nekaj minut namenjamo maternem jeziku, pridružimo pa se tudi rojakom iz Porabja, ki so obudili različne pustne običaje, marsikje že povsem pozabljene.
14 let po sprejemu zaščitnega zakona so razmere za Slovence v Italiji precej boljše, kot so bile pred letom 2001. Vendar pa spremembe prinašajo tudi nove izzive. Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta Živa Gruden in Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Več o njunem delu, zelo pomembnem za ohranitev slovenske besede, lahko slišite v Sotočjih. Priložnost za okrepitev stikov med porabskimi Slovenci in matično državo so čezmejni projekti na lokalni ravni med Mursko Soboto in Monoštrom. Za kakšne projekte gre, nas zanima v tokratni oddaji. Občini sta namreč po več letih vendarle obnovili stike. Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimo Francetu Prešernu ter se pridružimo koroškimi Slovencem na pustovanju v Pliberku in vas ob tem vabimo še na gledališko Tribuno, ki bo letos v znamenju 40-letnice organizirane gledališke dejavnosti koroških Slovencev.
Slovenski kulturni praznik je priložnost, da rojaki v sosednjih državah, ki se trudijo ohranjati slovensko kulturo, svoje dejavnosti in dosežke predstavijo širši javnosti. Sotočja so tako tudi v znamenju pestrega kulturnega dogajanja. V Trstu je praznik povezal športnike in kulturne ustvarjalce. V Monoštru je navdušila glasbenica, ki je priredila prekmurske in porabske ljudske pesmi. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem se pogovarjamo o mladih in financiranju kulturne dejavnosti koroških Slovencev. Koliko so deželne in zvezne oblasti v Avstriji dejansko naklonjene kulturi tam živečih Slovencev? Ob predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu jemlje več kot 8 odstotkov prvotno predvidenih sredstev, nas zanima, kdo bo najbolj občutil to varčevanje. Povsem brezplačno pa reški rock glasbeniki, med njimi so tudi Slovenci, Andrej Baša, Ivan Harej in Vincenc Sluga, dvakrat mesečno pripravljajo koncerte in promovirajo ljubezen do rock glasbe, ki je tudi njihov način življenja.
Ker je za rojake v sosednjih državah kulturni praznik zelo pomemben, so se praznovanja že začela. O kulturi, večjezičnosti in literarnem ustvarjanju se v Sotočjih pogovarjamo z Bojanom Ilijem Schnablom, pravnikom, zgodovinarjem in literatom, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z Enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Dvajset let po ustanovitvi in po nekajletnem premoru se odre vrača porabska gledališka skupina Nindrik Indrik. Z novo komedijo bo ob kulturnem prazniku skušala porabski jezik približati širši javnosti. V Sotočjih bomo tokrat spomnili tudi na 2. svetovno vojno in preživele v taborišču Kampor na Rabu. Med zaprtimi so bili večinoma Slovenci, Hrvati in Judje. Rasim Karalič pa je posnel pretresljiv dokumentarni film.
Znanje slovenskega jezika je vse večji adut v Furlaniji julijski krajini, zato ne preseneča dober odziv staršev in obisk informativnih dni na slovenskih šolah. Ali to napoveduje tudi dober vpis? Kako bo z vpisom, če bodo slovenščino uvedli tudi na italijanskih šolah? Odgovore lahko slišite v oddaji. Županja Sakalovcev, porabska Slovenka Valerija Rogan je lani predlagala ureditev dodatnih kolesarskih in pohodnih poti. Je to ena od priložnosti za turistični razvoj občine, nas med drugim zanima. Z doktorjem Vincencem Rajšpom, direktorjem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je v stečaju, se pogovarjamo o odzivu avstrijskih partnerjev na stečaj inštituta. Gre za prvi primer v Avstriji, pravi Rajšp, da je država ustanoviteljica, torej Slovenija, dovolila stečaj znanstvenega inštituta in to na stroške države gostiteljice. V Celovcu smo se poklonili tokratnemu Tischlerjevem nagrajencu, skladatelju in dirigentu s koroško dušo, Lojzetu Lebiču, in na Reki raziskovali, kaj družbi sporočajo digitalni intervencionisti.
Neveljaven email naslov
