Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov
