Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj najbolj teži Slovence v Italiji, kako občinam pomaga Avstrija, kako je s poukom slovenščine na daljvo v Porabju in kaj je ostalo od Reke - evropske prestolnice kulture 2020
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine (FJK) so predsednika države Boruta Pahorja in pristojna ministra za zunanje zadeve in Slovence v zamejstvu in po svetu, Anžeta Logarja in Heleno Jaklitsch, seznanili z aktualnimi razmerami.
Ključne teme pogovorov so bile odpiranje meje, volilni zakon in zajamčeno slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu ter, seveda, vračanje Narodnega doma v Trstu. Pogovori za vrnitev doma, požganega pred 100 leti, slovenski narodni skupnosti so v sklepni fazi. Obe krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že ustanovili fundacijo, ki bo upravljala Narodni dom in v kateri si želijo sodelovanja Slovenije in Italije.
Pa je vrnitev Narodnega doma v Trstu zagotovljena? Predsednika krovnih slovenskih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Ksenija Dobrila opozarjata, da je vračanje lahko povezano tudi z odpiranjem meje.
“Tista najbolj zadrta desnica je vedno na preži. Dobili smo prijavo, da bo država zaradi vrnitve Narodnega doma utrpela primanjkljaj v proračunu. Predlagajo preštevanje manjšine. Verjetno tudi zunajparlamentarne stranke pripravljajo kakšne pobude, dobivamo namreč konkretne namige o tem. Dogajanje bo prihodnje tedne pestro, toda mi se ne bomo dali.”
Kot zatrjuje Ksenija Dobrila, so Slovenci v FJK trpežni, potrpežljivi, odporni, z jasnimi cilji in upa, da bodo prišli do konkretnih rezultatov torej do vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
Walter Bandelj pa ob tem opozarja, da bi se lahko nasprotovanje vrnitvi Narodnega doma stopnjevalo, še posebej, če bo meja za italijanske državljane ostala še naprej zaprta.
Župan Globasnice Bernard Sadovnik je vesel, da je Avstrija odprla mejo s Slovenijo, saj, kot pravi, ne bi bilo pošteno, da bi ob odpiranju meja z drugimi državami meja s Slovenijo ostala zaprta.
V času pandemije Covid 19 so se v Globasnici znašli v težavah. Ustaviti so morali pomembne infrastrukturne projkete, med drugim pa so zaradi zapore meje čez noč ostali brez negovalk iz Slovenije.
»Tu sem se zašel v velikih težavah. … Večinoma gre za generacijo, ki govori slovenski jezik, zato je za nas izmenjava delavne sile zelo pomembna, ne le zaradi zdravstvenega, temveč tudi zaradi jezikovnega vidika. Tega se je treba vedno zavedati.«
Avstrijska vlada je občinam za blaženje posledic epidemije namenila milijardo evrov. Kakšni so kriteriji za razdelitev pomoči, katere projekte bodo lahko sofinancirali, lahko slišite v tokratni oddaji.
Na Madžarskem se sredi junija šolsko leto končuje. V nasprotju s Slovenijo pouk tam še vedno poteka na daljavo. In kako je v zadnjih treh mesecih, ki jih je zaznamovala epidemija novega korona virusa, potekalo učenje slovenskega jezika v Porabju? Kot v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Valentina Novak, učiteljica asistentka na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, imajo učenci na teden 5 ur slovenščine in uro spoznavanja slovenstva. Pouk je prilagojen razmeram. Teme, ki jih je izbirala, so bile družini prijazne, pravi.
»Veliko smo kuhali, pekli, čistili, opravljamo intervjuje, predstavljamo družinske člane, govorimo o pomladi, odraščanju, politiki, učenci gledajo slovenske filme, risanke, poslušajo slovensko glasbo. Končno je čas za individualne vsebine, ki v šoli zaradi skupinskega stika niso možne.«
Z odzivom učencev in staršev je zadovoljna. Stik s starši je bil zelo zanimiv, pojasnjuje Valentina Novak, saj so dejavno spremljali pouk in se vanj tudi vključevali.
»Hkrati sem v večernih urah pošiljala in še pošiljam pravljice ali zgodbe, ki so jih starši še raje poslušali ali gledali kot učenci. Potem smo se o tem pogovarjali in dobila sem občutek, da so pouk starši vzeli bolj resno kot učenci.«
Reki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture – EPK 2020. Najpomembnejši kulturni projekt mesta v zadnjih desetletjih, ko naj bi potekalo skoraj tristo kulturnih programov in več kot šeststo kulturnih dogodkov, se je zaradi epidemije znašel v velikih težavah. Po uspešnih prvih tednih so namreč vse programe ustavili, večina zaposlenih v Tvrdki Reka 2020, ki skrbi za izvedbo programa, je dobila odpoved, podjetje pa se zadnje dni sooča še z obtožbami o nezakonitem poslovanju. Vendar pa kulturna dejavnost vendarle oživlja.
Kot je v pogovoru z Marjano Mirkovič pojasnil vodja oddelka za kulturo na mestu Reka Ivan Šarar, se bo proračun zmanjšal za 55, 60 % , posledično bo tudi programa pol manj. Odpovedali so vse programe, kjer bi se zbralo več ljudi, zaenkrat ne bo velikih koncertnih nastopov, manjša bo produkcija Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca. Razstava Neznani Klimt je preložena na leto 2021.
»Pomembno je, da smo ohranili vse programe civilno družbenih pobud, projekte neodvisnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov. Ti so bili v krizi najbolj prizadeti; finančno in eksistenčno. Ohranili smo tudi vse te projekte, ki potekajo v tako imenovanih sosedstvih v celotni regiji.«
Ivan Šarar z zadovoljstvom dodaja, da potekajo dela na infrastrukturnih objektih. Novoimenovana direktorica podjetja Tvrdka Reka 2020 Irena Kregar Šegota upa, da bodo do 1. februarja prihodnje leto lahko izpeljali čim več načrtovanih programov, med drugim jeseni tudi festival svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno, na katerem sicer sodeluje tudi društvo Slovenski dom Bazovica.
»Še vedno upam, da se bo festival potekal, čeprav v manjši obliki. Odpovedani so seveda nastopi številnih tujih gostov, tako, kot se koncerti odpovedujejo v svetu, smo bili k temu tudi mi prisiljeni. Resnično pa si prizadevamo, da bi dejavnosti izpeljali vsaj v manjšem obsegu, torej z domačimi močmi, v obliki, ki bo privabila manjše število ljudi.«
Kako pa bo mogoče uresničiti program, glede na to, da je podjetje zadolženo za izvedbo – Tevrdka Reka 2020 – aprila odpustila kar 59 od skupaj 70 zaposlenih?
Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.
Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.
Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.
Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!
Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolženega za energijo in trajnostni razvoj. Vabimo vas na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. S porabskim Slovencem Lacijem Kovačem predstavljamo Števanovce in preverjamo, kako to vroče poletje preživljajo v Kvarnerju. Slovenski gosti so, kot kaže, zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi tamkajšnji turistični delavci, saj so Slovenci po obisku takoj za nemškimi turisti.
Rojakom v Benečiji se je ob koncu svojega mandata z obiskom zahvalil veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. Z Milošem Budinom, vodjo Gledališča Furlanije - Julijske krajine v Trstu, govorimo o novi sezoni in nadaljnjem sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Preverjamo poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem. Z donom doktorjem Ivico Križem, rojakom iz Prezida, se pogovarjamo tudi o posledicah najnovejših zapletov z arbitražnim sporazumom in predstavljamo mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo sodelavko Zveze Slovencev na Madžarskem.
Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Nov Mataj in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. V Porabju so slovesno odprli slovensko vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnje postala osrednji center za druženje, izobraževanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje med mladimi za študij v Sloveniji, na Rebrci, na avstrijskem Koroškem, pa kaj so v tednu dni ustvarili mladi umetniki.
Razmere med rojaki v sosednjih državah se spreminjajo in vse teže bo govoriti o pripadnosti slovenskemu narodu, na osnovi najnovejših raziskav ugotavlja Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pristojni za dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem želijo s projektom kompetenčnih ocen izboljšati poučevanje v slovenskem jeziku in tako tudi dvigniti raven znanja slovenščine med učenci. Kakšni so rezultati projekta, ki so ga začeli poskusno uvajati pred dvema letoma, nas zanima v tokratni oddaji. Odpravili smo se na tradicionalno srečanje porabskih Slovencev, tokrat v Andovce, skupaj z rojakom doktorjem Boštjanom Surino pa vas povabimo v Prirodoslovni muzej na Reki, kjer so na ogled zanimive zbirke.
Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo športu, ki je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Na čezmejno sodelovanje stavijo, kot lahko slišite, tudi v športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ustanovljenem že leta 1923. Gostimo predsednico novega sveta slovenske narodne skupnosti v občini Matulji Rozo Jelenič in se pogovarjamo z udeleženci 10. mladinske poletne šole slovenščine. Vnovič se odpravimo v Benečijo, Na "Postajo Topolôve", zanimiv umetniški projekt, ki pod Kolovrat vedno znova privabi množico ljudi. Skupaj z udeleženci etnološkega tabora pa raziskujemo kulinarične običaje Porabja. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!
Skupina učiteljev iz Porabja je tokrat svoje znanje slovenščine izpopolnjevala v Radencih. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom sveta slovenske narodne skupnosti v Primorsko-goranski županiji Vasjo Simoničem, rojakom iz Lovrana, se pogovarjamo tudi o pripravljenosti Slovencev iz Kvarnerja za sodelovanje v manjšinskih predstavništvih ter o pomenu samih svetov. Še naprej spremljamo usodo Novic - tednika koroških Slovencev. Kakšen naj bi bil v prihodnje ta časopis, so konec tedna razpravljali predstavniki lastnikov, dveh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odpravili smo se tudi v Špeter in z zadnjimi štirimi beneškimi Čedermaci, zlatomašniki, obujali spomine na 50 let njihovega delovanja, predanega tam živečim Slovencem ter se pridružili romarjem na Višarje. Slišite pa lahko tudi nekaj utrinkov z letošnjega srečanja Dobrodošli doma, ki je potekalo na Ptuju, in predlogov, ki so jih dali rojaki na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, naslovljenem »Slovenke in Slovenci iz tujine za uspešno Slovenijo«. Predlogov je bilo kar nekaj, manj pa je bilo tistih, ki so jim bili namenjeni.
Pouka je konec, nas pa zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem se pogovarjamo s predstavnikom ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom, sekretarjem v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolženim za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser. V oddaji lahko slišite tudi nekaj odzivov na odprtje novega tržaškega knjižnega središča, tudi uglednega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pa pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.
Odpravili smo se na slovensko gimnazijo v Celovec, kjer poteka sklepni del mature – letos prvič enotne po vsej Avstriji. Dijake ta teden čaka še ustni izpit iz izbranega predmeta. Pred tem so večinoma zelo uspešno opravili pisni izpit in predznanstveno oziroma seminarsko nalogo z zagovorom, kjer so se srečali tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Kaj pa je bilo najtežje, nas zanima v oddaji. Uredniška ekipa osrednjega tednika koroških Slovencev – Novice - bo morala prvega julija oditi, če ji lastniki ne bodo preklicali odpovedi zaposlitev. Razlog za odpovedi so bile finančne težave časnika, ki naj bi bile za zdaj rešene. Kaj pa novinarji in uredniki, zadolženi za vsebino tednika, enega redkih, ki mu v teh časih naklada raste? Prisluhnite oddaji. Gostimo Draga Štoko, tržaškega Slovenca, nekdanjega predsednika Sveta slovenskih organizacij, in Tatjano Jedriško Pančelat, rojakinjo iz Medveje pri Lovranu, zelo dejavno literatko. Na romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava pospremimo skupino 14-ih porabskih Slovencev. Več dni hoje, tudi po 50 kilometrov na dan, v vremenu, ki planincem ni bilo naklonjeno, toda …. Ali so osvojili najvišji slovenski vrh? Poslušajte oddajo.
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Preverjamo, kako je s poukom slovenskega jezika in kulture na območju Varaždina, predvsem, kako kaže za prihodnje šolsko leto. Ustavimo se na celovški univerzi, kjer se končuje prvi del študijskega projekta, namenjenega usposabljanju za delo s prebežniki. Zanimanje za izobraževanje je preseglo pričakovanja in zmožnosti. V Avstrijo naj bi se letos zateklo več deset tisoč prebežnikov in več deset jih bo zatočišče dobilo tudi na avstrijskem Koroškem. Kakšne so izkušnje v Železni Kapli, lahko slišite v oddaji. Gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Povabimo pa vas tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav.
V oddaji tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji in s tem tudi slovenskega tednika Novice. Gostimo Sarah Martino Rogaunig, koroško Slovenko, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Majo Smotlak, rojakinjo s Tržaškega, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v oddaji. Odpravili smo se v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole, in skupaj z monoštrskim komornim zborom praznovali 10–letnico njegovega delovanja. Z mlado rojakinjo s Kvarnerja Roberto Cetina pa se pogovarjamo o študiju oblikovanja. Kot študentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost sodeluje na zaključni razstavi študentskih del, za svojo kreativnost pa je bil odlikovana že kot dijakinja. Prisluhnite rojakom in njihovim zgodbam v oddaji Sotočja!
Neveljaven email naslov
