Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?
Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.
»Posredno pa je tu cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«
Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.
»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«
Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.
»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«
Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.
V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.
»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«
Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.
»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«
Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.
Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže, krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.
Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.
»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«
Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.
Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.
»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«
Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.
»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«
Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.
»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«
Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.
Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.
»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«
Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.
»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«
V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.
Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.
»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«
Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.
Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.
»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«
Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.
»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«
Več v oddaji. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?
Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.
»Posredno pa je tu cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«
Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.
»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«
Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.
»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«
Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.
V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.
»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«
Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.
»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«
Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.
Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže, krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.
Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.
»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«
Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.
Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.
»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«
Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.
»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«
Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.
»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«
Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.
Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.
»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«
Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.
»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«
V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.
Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.
»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«
Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.
Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.
»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«
Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.
»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«
Več v oddaji. Prisluhnite!
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov