Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Športne zanimivosti in odmevi
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je s Tomažem Lagerholzem govorila o trenutni formi in letošnji sezoni.
V začetku tedna se je v Španiji končalo košarkarsko državno prvenstvo. Naslov za sezono 2019/20 je osvojila Baskonija iz Vitorije, ki je v finalni tekmi premagala Barcelono. Za Baskonijo je v drugem delu sezone igral tudi Zoran Dragić, z njim pa se je po osvojitvi naslova pogovarjal Matej Hrastar.
V četrti, zadnji junijski oddaji Val kolesari smo bili v ljubljanskih Fužinah v koloparku, kjer smo preizkusili več vrst koles.
Državni prvak v cestni driki kolesarjev je Primož Roglič. V cilj na Ambrož pod Krvavcem je pripeljal pred drugim Tadejem Pogačarjem in tretjim Matejem Mohoričem. Vsi trije glavni akterji v izjavah po dirki.
328 klubskih nastopov, 158 golov. A mnogi menijo, da bi bila lahko njegova statistika še bolj polna. Makedonec, ki je v prvi polovici devedesetih zavil tudi na slovenska igrišča in pri nas živi tudi dandanes, je poznan predvsem tistim, ki se še spominjajo časov nogometnega prvenstva Jugoslavije. Bil je namreč eden od njegovih zadnjih zvezdnikov. V prispevku več o zvezdniku in dokumentarnem filmu, ki so mu ga avtorji posvetili pred dvajsetimi leti.
Edinstveni Brane Oblak je uradno izbran za najboljšega nogometaša prvih 50 let nogometa na slovenskem. O njem so govorili njegovi nekdanji soigralci pri Bayernu, Schalkeju in Hajduku. Karl Heinz Rummenigge, Klaus Fischer in Dražen Mužinič in Ivica Buljan.
V Jakopičevem parku smo se sprehajali z Rudijem Zavrlom, s katerim smo obujali spomine na začetke nogometa v Sloveniji.
20 let po nogometni pravljici smo bili na kultnem stadionu za Bežigradom, kjer smo se pogovarjali z akterjem gola, ki je Slovenijo najbolj približal Euru 2000.
20 let po uvrstitvi na Euro 2000 je spomine, kako je bilo potovati v Amsterdam z nami delil navijač Valter iz Ajdovščine.
Dvajset let pozneje smo se z nekdanjo desetico reprezentance in še vedno najboljšim strelcem izbrane vrste spomnili nastopa na evropskem prvenstvu in še posebej spektakularnega dvoboja v Charleroiju.
Nogometno Prekmurje se bo čez deset dni na Brdu pri Kranju predstavilo z obema pokalnima finalistoma, strast do te igre in svojega kluba pa so navijači soboške Mure dokazali v preteklih dneh. Za dvoboj s sežanskim Taborom, odigran pred praznimi tribunami, so se namreč množično odzvali pozivu "Küpi karto!" in kupili kar 10.000 spominskih vstopnic, s čimer so več kot dvakratno presegli trenutno kapaciteto stadiona Fazanerija.
Film Les Arbitres, torej Sodniki, z angleškim prevodom Kill The Referee, smo postavili v središče današnjega filmskega kotička v nedeljskem športnem popoldnevu, ob tej priložnosti pa smo se pogovarjali z enim od dveh Slovencev, ki sta bila neposredno udeležena v filmu. Eden je Damir Skomina, ki se je od tedaj razvil v enega najbolj čislanih evropskih sodnikov, drugi pa je Vlado Šajn. Šajn je bil takrat v vrhu sodniške organizacije evropske zveze, še vedno pa je šef slovenskih nogometnih sodnikov. Luka Petrič se je z njim pogovarjal o tem, kako so se na film odzvali sodniki, ali pri evropski oz. slovenski zvezi razmišljajo o tem, da bi sodnike približali javnosti in tudi o tem, kdaj bo video pomočnik, torej VAR, uveden v Sloveniji.
Treninge sežanskega nogometnega prvoligaša šele od minulega tedna vodi glavni strateg Mauro Camoranesi. Epidemija ga je namreč dlje časa zadržala v Argentini, kjer živi z družino. Precej diplomatskih aktivnosti in spretnosti je bilo potrebnih, da je vendarle sedel na letalo in preko Rima in Trsta pripotoval v Sežano. Ekipo Tabora je vodil na včerajšnji generalki pred uvodno tekmo nadaljevanja sezone, ko v goste prihaja Olimpija. Preizkus ni uspel, saj je bil Koper boljši kar s 5:1 in zato je bil Mauro, ki ga je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč, malce bolj redkobeseden.
Za zdaj že uveljavljen pogovor z novinarskim kolegom v tujini smo danes poklicali v London. Momir Jelovac je v Londonu živeči svobodni novinar, ki trenutno dela predvsem za televizijsko postajo Al Jazeera, veliko pa je v svoji karieri delal tudi za druge medije, med drugim BBC. Pokriva nogomet, tenis in druge v Angliji priljubljene športe, pa tudi tiste, ki so našemu prostoru bližji, kot denimo alpsko smučanje. Predvsem o bližajočem se nadaljevanju angleškega nogometnega prvenstva se je z njim po telefonski zvezi pogovarjal Igor Tominec.
Nogometna zveza Slovenije letos praznuje 100. obletnico delovanja, nogomet pa ima na slovenskih tleh še nekoliko daljšo tradicijo. V sklopu praznovanj je zveza sredi maja v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli na ogled postavila fotografsko razstavo, ki v osemdesetih utrinkih predstavi dobro stoletje nogometa v naših krajih. Radijsko razglednico nogometno obarvane galerije na prostem – razstava bo na ogled do sredine avgusta – smo pripravili ob pogovoru s kuratorko razstave Barbaro Čeferin in novinarjem Igorjem E. Bergantom.
V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju pogovora z enim najbolje plačanih slovenskih trenerjev. Verjetno vas ni veliko, ki ste takoj pomislili na to, da ta oseba prihaja s hokeja na ledu, morda še manj na to, da govorimo o trenerju hokejskih vratarjev. A zdaj je marsikomu že jasno, sploh če je v mesecu maju spremljal hokejske novice, da govorimo o Klemenu Mohoriču, sicer tudi reprezentančnemu trenerju vratarjev, konec minulega meseca pa je podpisal zelo donosno pogodbo z dvakratnim prvakom lige KHL, Metalurgom iz Magnitogorska. Priznava, da je že med igralsko kariero, kjer je največji pečat sicer rojeni Gorenjec pustil v Ljubljani, razmišljal o življenju po karieri. Sprva je prodajal hokejske palice, nato je bil nekaj časa agent, a hitro je ugotovil, da to ni zanj. Igralsko kariero je zaključil leta 2008, tri leta kasneje je začel s službo na Jesenicah, ki pa ni trajala dolgo. Kmalu se je namreč preselil v ligo KHL, kot opisuje tudi na začetku tega pogovora.
Neveljaven email naslov