Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
V poizkusni izdaji NBA podkasta Vala 202 so se Matej Hrastar, Tilen Jamnik in Jan Kropf pogovarjali o letošnji tekmi vseh zvezd in Luki Dončiću, ki je na njej sodeloval prvič. Jamnik je izpostavil, da se je pri slovenskem superzvezdniku morda čutilo nekaj živčnosti, in da je, kot kaže, veličina dogodka do živega prišla tudi njemu. Novinar MMCja sicer ni navdušen nad takšnimi spektakli, je pa lepo videti slovenskega košarkarja med najboljšimi na svetu. To je pred Dončićem uspelo le Goranu Dragiću, Dončić pa je prvi, ki je bil izbran v prvo peterko. Urednik portala Slovenska košarka Jan Kropf, ki si je All star konec tedna v Chicagu ogledal v živo, je povedal, da je bila okoli Dončića ves čas gneča kot okoli največjih zvezdnikov, njegovega dresa pa v čikaških trgovinah ni bilo najlažje najti. Sogovorniki so podali tudi mnenje o novem formatu tekme vseh zvezd, povedali kaj je še izstopalo med ostalimi spremljevalnimi dogodki in za konec podali vsak svojo drzno napoved v rubriki Met s sredine.
Letalnice so s prenovo postale varnejše, posledično tudi bolj primerljive običajnim skakalnicam, s tem pa se je tudi sam razvoj smučarskih poletov nekoliko zaustavil, kar se pozna tudi pri tekmovalcih, saj pri vrhu ni izrazitih letalcev.
Vreme organizatorjem Zlate lisice ni bilo naklonjeno, zato se je tekma s Pohorja preselila v Kranjsko Goro. Po letu 2018 znova stopničke na veleslalomu za Meto Hrovat.
Timi Zajc je prvič letel na letalnici v Kumlu. Po prvi seriji je bil četrti, v drugi seriji je skočil najdlje med finalisti, pridobil dve mesti in je tako stal na drugi stopnički.
Vreme organizatorjem Zlate lisice ni bilo naklonjeno, zato se je tekma s Pohorja preselila v Kranjsko Goro. Po letu 2018 znova stopničke na veleslalomu za Meto Hrovat.
Vreme organizatorjem Zlate lisice ni bilo naklonjeno, zato se je tekma s Pohorja preselila v Kranjsko Goro. Po letu 2018 znova stopničke na veleslalomu za Meto Hrovat.
Darko Jorgić je v švicarskem Montreauxu poskrbel še za drugi fantastičen slovenski uspeh namiznega tenisa v zadnjih 14 dneh. Potem ko se je na Portugalskem z ekipo uvrstil na olimpijske igre, se je uvrstil še v finale prestižnega turnirja evropski Top 16, kjer ga je zaustavil najboljši evropski igralec zadnjih 20 let, Nemec Timo Boll. Nemški veteran je bil boljši s 4:1 (-8, 10, 5, 7, 9).
V zadnjem Cepelinu o evropskem rokometnem prvenstvu sta Uroš Volk in dolgoletni slovenski reprezentant Jure Natek govorila tudi o res napornem ritmu tekem na najmočnejšem turnirju, se dotaknila igre brez vratarja in olimpijskih kvalifikacij. Slovenija bo med 17. in 19. aprilom v Berlinu v družbi Nemčije, Švedske in Alžirije imela res lepo priložnost, da se še četrtič uvrsti med 12 reprezentanc na olimpijskem turnirju. Cepelin se poslavlja do Berlina.
Pokljuka je bila ta konec tedna središče biatlonskega sveta. Nedelja je rezervirana za tekmo s skupinskim šrartom, kjer je zmagal Francoz Quentin Fillon Maillet. Najboljši Slovenec je bil Jakov Fak na 21. mestu. Po koncu tekme se je z njima pogovarjala športna ekipa Vala 202, končne misli pa je strnil tudi slovenski selektor Uroš Velepec.
V najdaljši epizodi podkasta Cepelin do zdaj sta reporter Radia Slovenija Uroš Volk in dolgoletni slovenski reprezentant Jure Natek dodobra razdelala slovensko igro na polfinalni tekmi proti Španiji in razkrila, kaj so bili glavni razlogi za poraz. Prav tako nista mogla mimo nore polfinalne tekme med Hrvaško in Norveško ter posledice, ki jih bo maratonsko srečanje pustilo na obeh reprezentancah. Pred tekmo za tretje mesto Jure Natek opozarja predvsem na Norvežana Sagasona, ki ga je označil za najboljšega rokometaša na svetu, in pravi, da bodo na obračunu za bron odločale predvsem utrujenost, miselnost in karakter obeh ekip. V deveti izvedbi podkasta Cepelin pa v veliki meri izveste tudi, kaj si Natek in Volk mislita o sodnikih na prvenstvu in o tem, če je bolje, da te zbije vlak ali avto ter za koga bosta stiskala pesti v finalu.
Čeprav je avstrijsko rokometno reprezentanco prevzel šele marca lani, je nekdanjemu slovenskemu reprezentanu Alešu Pajoviču na klopi naših severnih sosedov na domačem evropskem prvenstvu uspel velik podvig. Končno osmo mesto je najboljši rezultat, ki ga je doslej na evropskih prvenstvih dosegla Avstrija, Celjan, ki v avstrijskem rokometu deluje že več let, pa je dokazal svoje strokovno znanje. O igrah njegove ekipe, možnostih slovenske reprezentance pred polfinalom ter razlikah med slovenskim in avstrijskim rokometom se je po včerajšnji zadnji tekmi Avstrije na Euru z Alešem Pajovičem pogovarjal Jože Pepevnik.
Slovenija je v polfinalu! Že pred zadnjo tekmo skupinskega dela si je zagotovila tekmi za medalje. Slovenija doslej ni imela veliko priložnosti, da bi na velikem tekmovanju odpočila nosilce ekipe, nekdanji reprezentant Jure Natek, ki je bil tudi tokrat sogovornik radijskega rokometnega reporterja Uroša Volka, pa je novem Cepelinu razmišljal, kdo v reprezentanci ima največ v rezervoarju, kdo ima največja pljuča. Oba verjameta, da Slovenija še ni rekla zadnje besede na prvenstvu, da je dovolj kakovostna, da lahko gre do konca, tako razmišljajo tudi v reprezentančnem taboru, Natek pa je pod drobnogled vzel polfinalne tekmece Špance, tudi njihov napad, ki ima izrazito močno desno stran. Španci so nekoč pogosto premagovali Slovence, v zadnjih štirih letih pa ima Slovenija boljši izkupiček. V štirih tekmah je dvakrat zmagala, ena tekma pa se je končala neodločeno. Petkov polfinale ob 20:30 tudi na Valu 202.
Reporter Radia Slovenija Uroš Volk in dolgoletni slovenski reprezentant Jure Natek sta v sedmi epizodi rokometnega podkasta Cepelin razdelala razloge za uspeh slovenske reprezentance proti Portugalski. Pohvalila sta predvsem igro v obrambi, ki je prav tako glavno orožje naslednjih slovenskih tekmecev Norvežanov. Norveška ima poleg odlične obrambe v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvenstva, a Natek je prepričan, da na papirju ni boljša od varovancev Ljubomirja Vranješa in bo odločala dnevna forma.
Šesta oddaja, prvi poraz. Reporter Uroš Volk in nekdanji reprezentant Jure Natek sta v rokometnem podkastu razmišljala, zakaj je Slovenija izgubila proti Madžarski. Slovenska obramba je bila granitna v uvodnih petih tekmah, Madžari pa so jo prebili po sredini, prek krožnih igralcev in s streli od daleč. Kaj je treba še popraviti pred tekmo s portugalsko reprezentanco, ki resda nima bogate rokometne zgodovine, a se je v zadnjih letih močno razvila in izboljšala? Za portugalski zorni kot je poskrbel tudi obetavni Diogo Silva, ki je lani prestopil v Celje, pravi pa, da ni presenečen nad portugalskim preskokom v zadnjih letih.
Športne zanimivosti in odmevi
V peti epizodi rokometnega podkasta Cepelin sta se reporter Radia Slovenija Uroš Volk in strokovni komentator in dolgoletni slovenski reprezentant Jure Natek dotaknila kakovosti slovenskih srednjih zunanjih igralcev, izjemne predstave Deana Bombača proti Islandiji, nevarnostih, ki jih predstavljajo Madžari in igralske kariere Ljubomirja Vranješa.
Reporter Uroš Volk in strokovni komentator Jure Natek sta se v četrti epizodi podkasta Cepelin pogovarjala o dobrih igrah slovenske reprezentance na prvih treh tekmah evropskega prvenstva, o širokem naboru igralcev, ki jih ima na voljo Ljubomir Vranješ, o reprezentanu z najmočnejšim strelom, pomenu naziva igralec tekme in slovenskih nasprotnikih v drugem delu tekmovanja.
Katastrofalni požari v Avstraliji zaradi ogromnih količin smoga v zraku povzročajo veliko preglavic tudi številnim teniškim igralcem. O težavah zaradi velike količine smoga v zraku sta spregovorila Dalila Jakupovič in Blaž Kavčič.
V tokratni oddaji Cepelin sta si mnenja izmenjavala nekdanji slovenski rokometni reprezentant Jure Natek in reporter radia Slovenija Uroš Volk. Oba sta bila enotna, da je Slovenija znova prikazala mojstrsko igro v obrambi.
Neveljaven email naslov