Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili. Na stavnicah se je zmagovalec tesno prerival s predvidenim favoritom, filmom RBG, ki je portret ameriške vrhovne sodnice, ki je v zgodovini te ustanove uspela izbojevati enakopravno obravnavanje žensk. Zmagal pa je film o trenutno najbolj ekstremnem podvigu v zgodovini plezanja – mentalnega dela tega podviga mu na svetu menda ni para. Gre za prosto preplezano smer Freerider v El Capitanu, najmogočnejši granitni skali na svetu. In kar je pomembno, brez varovanja. Ker smo film videli tudi pri nas, imamo priložnost, da analiziramo, kaj je bilo tisto, kar mu je prineslo oskarja, drugič v vsej zgodovini za film s področja gorništva. Leta 1975 je namreč dobil nagrado film, ki je pokazal neuspel poskus smučanje z vrha Everesta. Tokrat je ekstremni podvig uspel in opravil ga je Alex Honnold, ki v svetu plezanja zaseda mesto pri vrhu.
Idejo za njegov portret je dala sorežiserka filma Elizabeth Chai Vasarhelyi, poznavalci vedo, da je to žena vrhunskega plezalca in snemalca Jimmyja China. Pred tremi leti sta požela svetovno slavo z alpinističnim filmom Meru, ki smo ga videli tudi pri nas. Ideja je padla leta 2015 in od takrat naprej je sodelovalo na pripravi tega snemanja nekaj vrhunskih plezalcev-snemalcev, skratka Chinova stalna ekipa, ki je na dan podviga štela približno deset ljudi, med njimi dva, trije, ki so sploh zmožni splezati in bedeti cele noči in dneve v steni in čakati plezalca na določenem mestu. Vse te postopke, ki so vključevali tudi prilagoditve filmske opreme in snemanje zvoka, je ekipa pripravljala dve leti, ki jih je preživljala pod steno in v steni. Kot kažejo posnetki, ki krožijo po omrežju že od maja 2018, ko je film doživel premiero na festivalu Telluride, je ekipa premlevala hude etične probleme, dokler se niso poenotili, da zaupajo Alexu, da bo podvig izvedel, ko bo pravi čas, Alex pa je zaupal njim, da ga pri tem ne bodo motili in tako je tudi bilo. Resnost priprave in iskrenost ter inteligenca in tudi smisel za humor, ki so značilni za Alexa, pa so film približali tudi gledalcem. Tako je Honnold postal najbolj iskan sogovornik na festivalih, televizijah in celo univerzah in s svojo skromnostjo ter zbranim govorjenjem o svoji strasti navdihujoče prepričal tudi dvomljivce. Enako je uspelo filmu. Ne le, da v vseh nivojih in detajlih posname plezanje samo, ampak predstavi plezalca tudi kot osebo, ki nam je podobna z vsemi vsakdanjimi opravili, dogodki in razmišljanji. Film ima eno redkih lastnosti, da deluje avtentično in nas potegne v stvarni trenutek, da prikazuje stanje duha na obeh straneh, da je dokaz vrhunskega treninga in sposobnosti vseh vpletenih in da njegova čustvena plat nikoli ne uide z vajeti. V filmskem smislu se odlikujeta tudi montaža in glasba, gre pa za zgodbo z naraščajočim suspenzom, ki uspe gledalce prikovati na sedeže, kljub temu, da konec poznamo. Film ima tudi odprt konec, kar seveda odlično pooseblja ameriškega duha: upati si, zmagati in iti naprej. Tudi to je pripomoglo k najvišji gledanosti kakšnega dokumentarnega filma v Ameriki. Seveda brez Alexa Honnolda in Jimmyja China tega vrhunskega filma ne bi bilo. Zato imata zasluženo eden kipec, drugi pa kuverto z razglasitvijo rezultatov.
3664 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili. Na stavnicah se je zmagovalec tesno prerival s predvidenim favoritom, filmom RBG, ki je portret ameriške vrhovne sodnice, ki je v zgodovini te ustanove uspela izbojevati enakopravno obravnavanje žensk. Zmagal pa je film o trenutno najbolj ekstremnem podvigu v zgodovini plezanja – mentalnega dela tega podviga mu na svetu menda ni para. Gre za prosto preplezano smer Freerider v El Capitanu, najmogočnejši granitni skali na svetu. In kar je pomembno, brez varovanja. Ker smo film videli tudi pri nas, imamo priložnost, da analiziramo, kaj je bilo tisto, kar mu je prineslo oskarja, drugič v vsej zgodovini za film s področja gorništva. Leta 1975 je namreč dobil nagrado film, ki je pokazal neuspel poskus smučanje z vrha Everesta. Tokrat je ekstremni podvig uspel in opravil ga je Alex Honnold, ki v svetu plezanja zaseda mesto pri vrhu.
Idejo za njegov portret je dala sorežiserka filma Elizabeth Chai Vasarhelyi, poznavalci vedo, da je to žena vrhunskega plezalca in snemalca Jimmyja China. Pred tremi leti sta požela svetovno slavo z alpinističnim filmom Meru, ki smo ga videli tudi pri nas. Ideja je padla leta 2015 in od takrat naprej je sodelovalo na pripravi tega snemanja nekaj vrhunskih plezalcev-snemalcev, skratka Chinova stalna ekipa, ki je na dan podviga štela približno deset ljudi, med njimi dva, trije, ki so sploh zmožni splezati in bedeti cele noči in dneve v steni in čakati plezalca na določenem mestu. Vse te postopke, ki so vključevali tudi prilagoditve filmske opreme in snemanje zvoka, je ekipa pripravljala dve leti, ki jih je preživljala pod steno in v steni. Kot kažejo posnetki, ki krožijo po omrežju že od maja 2018, ko je film doživel premiero na festivalu Telluride, je ekipa premlevala hude etične probleme, dokler se niso poenotili, da zaupajo Alexu, da bo podvig izvedel, ko bo pravi čas, Alex pa je zaupal njim, da ga pri tem ne bodo motili in tako je tudi bilo. Resnost priprave in iskrenost ter inteligenca in tudi smisel za humor, ki so značilni za Alexa, pa so film približali tudi gledalcem. Tako je Honnold postal najbolj iskan sogovornik na festivalih, televizijah in celo univerzah in s svojo skromnostjo ter zbranim govorjenjem o svoji strasti navdihujoče prepričal tudi dvomljivce. Enako je uspelo filmu. Ne le, da v vseh nivojih in detajlih posname plezanje samo, ampak predstavi plezalca tudi kot osebo, ki nam je podobna z vsemi vsakdanjimi opravili, dogodki in razmišljanji. Film ima eno redkih lastnosti, da deluje avtentično in nas potegne v stvarni trenutek, da prikazuje stanje duha na obeh straneh, da je dokaz vrhunskega treninga in sposobnosti vseh vpletenih in da njegova čustvena plat nikoli ne uide z vajeti. V filmskem smislu se odlikujeta tudi montaža in glasba, gre pa za zgodbo z naraščajočim suspenzom, ki uspe gledalce prikovati na sedeže, kljub temu, da konec poznamo. Film ima tudi odprt konec, kar seveda odlično pooseblja ameriškega duha: upati si, zmagati in iti naprej. Tudi to je pripomoglo k najvišji gledanosti kakšnega dokumentarnega filma v Ameriki. Seveda brez Alexa Honnolda in Jimmyja China tega vrhunskega filma ne bi bilo. Zato imata zasluženo eden kipec, drugi pa kuverto z razglasitvijo rezultatov.
Predstavljamo novosti Založbe Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se podajamo v Maribor v galerijo Društva likovnih umetnikov na razstavo likovno-ustvarjalne skupine s slovensko-hrvaškimi člani.
V tokratni predpraznični oddaji se posvečamo nekaterim novim razstavam. V kratkem bo popolno prenovo dočakal muzej na Blejskem gradu. Kako bo izgledal po prenovi, so avtorji nove postavitve lokalni skupnosti in domačinom predstavili včeraj. Spomladi prihodnje leto bodo v razstavnih prostorih v pritličju odprli prvi del stalne razstave, ki bo namenjen predvsem naravni danosti Blejskega kota in arheološki dediščini, drugi del, namenjen drugim grajskim vsebinam pa načrtujejo za leto 2026. V oddaji tudi več o razstavi z naslovom Likovni svetovi duhovnosti slikarja Igorja Banfija, ki je na ogled v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani.
Izpostavljamo dve gledališki premieri. V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo na Mali sceni premierno uprizorili dramo Zločin na Kozjem otoku italijanskega dramatika Uga Bettija v režiji Alena Jelena. V glavnih vlogah bodo nastopili Judita Zidar, Julita Kropec, Nataša Tič Ralijan in Gregor Gruden. Na malem odru celjskega gledališča pa drevi predstavljajo novo predstavo za otroke z naslovom To je tekma, v kateri je v ospredju raziskovanje govora in besede.
Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, čeprav je morda tragično, žalostno in težko, tako slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča začenja gledališki režiser Žiga Divjak. Na svetovni dan gledališča se vsako leto začne Teden slovenske drame, v oddaji tudi o razstavi Maister in rodni Kamnik.
V knjigi Pod kraljičinim žezlom, prvem delu trilogije Nekronani kralj, ki je posvečena Ulriku II. Celjskemu, zgodovino Celjskih grofov opisuje Daniela Dvořakova, slovaška raziskovalka poznega srednjega veka. Pričujoča knjiga je prolog njegove zgodbe in hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. O knjigah tudi v nadaljevanju, in sicer bomo predstavili novitete založbe Goga, med njimi knjigi Dvoliki Jedrt Maležič in Po vsej sili živ Nataše Kramberger. Bliža se tudi nocojšnja premiera filma Zbudi me Marka Šantiča, aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Vabimo vas k poslušanju!
6. marca, na avtorjev rojstni dan, je sočasno z izvirnikom v več kot 30 jezikih izšlo delo Avgusta se vidiva kolumbijskega pisatelja, nobelovca, Gabriela Garcíe Márqueza. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Predstavljamo tudi zbirko Slovenska knjižnica, ki je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Zbirko 33 del s štirimi dopolnilnimi zvezki izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemškem jeziku z naslovom Sem dolgo upal in sem bal je izdala založba Wieser v Celovcu.
Na odru ljubljanske Drame bo zaživela prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje, ki ga podpisuje trenutno ena najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood. Spomnimo, da smo v Drami že lahko videli odmevno uprizoritev njenega dela Otroci. Tokratno besedilo v središče postavi dvanajst žensk, ki sodijo trinajsti za njene zločine. Režije izjemno aktualne sodne drame se je lotil Sebastijan Horvat, njegova desna roka je bil dramaturg Milan Ramšak Marković. Napovedujemo pa tudi predstavo Dobra družba Mihe Bezeljaka v GT22 v Mariboru in gostovanje ansambla Salzmusique, ki na svojih koncertih navdušuje z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza. V sklopu glasbenega abonmaja Sidrišča Hiše kulture Celje bodo gostovali v Narodnem domu Celje.
Danes obeležujemo svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Obema praznikoma se posvečamo v tokratnem Svetu kulture, vabimo pa vas tudi k ogledu predstave Ameriški sen, ki bo drevi premierno uprizorjena v Mali Drami. Avtor slovite igre Kdo se boji Virginie Woolf? Edward Albee je absurdno dramo napisal v 60. letih prejšnjega stoletja, zelo pa je aktualna tudi za sodobni čas.
Med gosti festivala Fabula je bil tudi bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, ki je predstavil roman Časovno zaklonišče. Delo je prevedeno v 25 jezikov in nagrajeno tudi z Mednarodno Bookerjevo nagrado. Anton Podbevšek teater v poklon in zahvalo literarnemu opusu lani umrlemu francosko češkemu pisatelju Milani Kunderi, pripravlja gledališko plesna uprizoritev z naslovom S samimi samotami obdana samota. Pred jutrišnjim Svetovnim dnevom poezije bo danes v Ljubljani potekal 3. pesniški maraton. Vabimo vas k poslušanju!
V ljubljanski Galeriji Jakopič odpirajo retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, mednarodno uveljavljenega francoskega fotografa slovenskega rodu. Nadaljujemo v Sežani, kjer je Kosovelov dom v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta sinoči ponudil osrednji dogodek ob 120-letnici rojstva Srečka Kosovela, premiero predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Podajamo se na Festival dokumentarnega filma v Ljubljani, kjer smo si ogledali filma Deloholiki ter Mladi in uspešni, in na tretji koncert Komornega cika Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.
Ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela v Kosovelovem domu v Sežani premierno uprizarjajo predstavo Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, prisluhniti ji bo mogoče tudi na programu Ars in radiu Trst A. Pred tem smo pred mikrofon povabili režiserko in scenografko Jasmin Kovic. Pesniku so se poklonili tudi v Trstu. V Kino Šiška pa so na sporedu izvedbe sodobnih elektroakustičnih kompozicij v prostorski zvočni postavitvi. Zavod Cona je v goste ponovno povabil akuzmatičnega zvočnega umetnika Patricka K. H., ki na Dunaju vodi zvočno galerijo Floating Sound Gallery.
V Cankarjevem domu se začenja 27. Pripovedovalski festival, ki ga letos zaznamuje valovanje vode, krovna tema se glasi Morje v meni. Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki namerno in z velikim navdušenjem daje glas ženskam. Kot pravi, "je voda priklic mnogočesa in tedaj tudi nekoga, torej nje ženske''. In ženskam se posvečamo še z eno temo: položajem samozaposlenih ustvarjalk v kulturi. Potem pa še nekaj o koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo prav poseben – Bachov Pasijon po Janezu bodo izvedli na način, kot ga v Sloveniji še nismo slišali.
Včeraj se je začel 26. Festival dokumentarnega filma. Do 20. marca bo na treh lokacijah v Ljubljani: v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki na ogled več dokumentarcev z aktualnimi temami, retrospektivni del pa je posvečen filmom slovenske umetnice Nike Autor.Eden od vrhuncev festivala spada v kategorijo aktualnih in družbenokritičnih filmov. Gre za delo estonske režiserke Anne Hints z naslovom Sestre v savni, film je bil med drugim izbran za najboljši evropski dokumentarec leta, poleg tega je bil nagrajen za najboljšo režijo dokumentarca na festivalu Sundance. V teh dneh poteka tudi 42. Bergamski filmski festival, ki v okviru devet dnevnega programa obsega 2 tekmovalni sekciji za celovečerne igrane filme, sekcijo Close-up, posvečeno dokumentarcem, retrospektivni del in sekcijo Evropa, zdaj, v kateri se med drugim osredotočajo na opus Metoda Pevca. V Mariboru se začenja srečanje slovenskih in tujih ustvarjalcev sodobne uprizoritvene prakse Platforma Trigger. Srečanju, na katerem bodo tujim gostom predstavili razvoj in pogoje nastajanja neodvisne scenske umetnosti v Mariboru, bo sledil niz treh predstav, odprtih za občinstvo.
V tokratni oddaji vas bomo najprej povabili na 26. Festival dokumentarnega filma. Nocojšnje odprtje festivala bo zaznamoval pretresljiv film Maje Weiss in Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Poročamo tudi o novi gledališki stvaritvi, ki so jo pripravili v SNG Nova Gorica. Premierno bodo uprizorili dramo Henrika Ibsena Ko se mrtvi prebudimo.
Današnja oddaja bo filmsko, knjižno in razstavno obarvana. Izvedeli boste več o dokumentarnem filmu V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, ki bo danes doživel premiero na festivalu dokumentarnega filma v Solunu. Gre za poetični mozaik individualnih in kolektivnih spominov, vezanih na Haloze in Haložane. Predstavljamo knjižne novosti založbe Goga ter vas vabimo na kar nekaj novih razstav.
V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Fotografije divje lepote narave in življenja v amazonskem pragozdu pozivajo k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. Krošnja z neznanimi sadeži pa je nekoliko enigmatičen naslov knjige scenaristke in režiserke dokumentarnih filmov Helene Koder, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga. Za svojo prvo knjigo, zbirko esejev, si je naslov izposodila verz Petra Kolška.
Obstajajo filmski žanri, ki so izrazito moško zaznamovani, na primer vesterni. A znotraj teh okvirjev poznamo številne zanimive pristope, ki te stereotipe razblinjajo. V Slovenski kinoteki začenjajo filmski cikel Neuklonljive, v ospredju so ženski pogled, feministični boj in neuklonljiva drža žensk. Napovedujemo še premiero predstave Toxic po istoimenski knjižni uspešnici Eve Mahkovic v SNG Maribor, ki jo ustvarjalci ob 8. marcu poklanjajo ženskam. In za konec še nekaj o izvirni opereti za otroke in mlade Špedicija Stradivarius.
V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled ena najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti Kroples. V zbirki, ki je prvič na ogled javnosti in je nastajala desetletja, je predstavljen izbor 66 del umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Med njimi so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič. V oddaji tudi o krstni izvedbi učilniške predstave Zvezdice o nasilju v šoli zaradi istospolne zveze. Na novogoriški gimnaziji jo bodo izvedli v uprizoritvi SNG Nova Gorica.
Letošnji festival Fabula se je v petek uradno začel s predstavitvijo avtorja Pola Guascha, mladega in angažiranega katalonskega pisca, čigar roman Napalm v srcu je ob tej priložnosti izšel v prevodu Veronike Rot. Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovi knjigi. Tu so še Koroški kulturni dnevi, ki v Ljubljano prinašajo niz dogodkov in dejavnosti kot izraz žive ustvarjalnosti koroških Slovencev in Slovenk.
V tokratni oddaji se posvečamo filozofski misli in vam predstavljamo nova filozofska dela, ki so nedavno izšla pri Slovenski matici. Izvedeli boste tudi več o 14. sezoni cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Cikel v ospredje postavlja glasbo starejših obdobij.
Neveljaven email naslov