Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili. Na stavnicah se je zmagovalec tesno prerival s predvidenim favoritom, filmom RBG, ki je portret ameriške vrhovne sodnice, ki je v zgodovini te ustanove uspela izbojevati enakopravno obravnavanje žensk. Zmagal pa je film o trenutno najbolj ekstremnem podvigu v zgodovini plezanja – mentalnega dela tega podviga mu na svetu menda ni para. Gre za prosto preplezano smer Freerider v El Capitanu, najmogočnejši granitni skali na svetu. In kar je pomembno, brez varovanja. Ker smo film videli tudi pri nas, imamo priložnost, da analiziramo, kaj je bilo tisto, kar mu je prineslo oskarja, drugič v vsej zgodovini za film s področja gorništva. Leta 1975 je namreč dobil nagrado film, ki je pokazal neuspel poskus smučanje z vrha Everesta. Tokrat je ekstremni podvig uspel in opravil ga je Alex Honnold, ki v svetu plezanja zaseda mesto pri vrhu.
Idejo za njegov portret je dala sorežiserka filma Elizabeth Chai Vasarhelyi, poznavalci vedo, da je to žena vrhunskega plezalca in snemalca Jimmyja China. Pred tremi leti sta požela svetovno slavo z alpinističnim filmom Meru, ki smo ga videli tudi pri nas. Ideja je padla leta 2015 in od takrat naprej je sodelovalo na pripravi tega snemanja nekaj vrhunskih plezalcev-snemalcev, skratka Chinova stalna ekipa, ki je na dan podviga štela približno deset ljudi, med njimi dva, trije, ki so sploh zmožni splezati in bedeti cele noči in dneve v steni in čakati plezalca na določenem mestu. Vse te postopke, ki so vključevali tudi prilagoditve filmske opreme in snemanje zvoka, je ekipa pripravljala dve leti, ki jih je preživljala pod steno in v steni. Kot kažejo posnetki, ki krožijo po omrežju že od maja 2018, ko je film doživel premiero na festivalu Telluride, je ekipa premlevala hude etične probleme, dokler se niso poenotili, da zaupajo Alexu, da bo podvig izvedel, ko bo pravi čas, Alex pa je zaupal njim, da ga pri tem ne bodo motili in tako je tudi bilo. Resnost priprave in iskrenost ter inteligenca in tudi smisel za humor, ki so značilni za Alexa, pa so film približali tudi gledalcem. Tako je Honnold postal najbolj iskan sogovornik na festivalih, televizijah in celo univerzah in s svojo skromnostjo ter zbranim govorjenjem o svoji strasti navdihujoče prepričal tudi dvomljivce. Enako je uspelo filmu. Ne le, da v vseh nivojih in detajlih posname plezanje samo, ampak predstavi plezalca tudi kot osebo, ki nam je podobna z vsemi vsakdanjimi opravili, dogodki in razmišljanji. Film ima eno redkih lastnosti, da deluje avtentično in nas potegne v stvarni trenutek, da prikazuje stanje duha na obeh straneh, da je dokaz vrhunskega treninga in sposobnosti vseh vpletenih in da njegova čustvena plat nikoli ne uide z vajeti. V filmskem smislu se odlikujeta tudi montaža in glasba, gre pa za zgodbo z naraščajočim suspenzom, ki uspe gledalce prikovati na sedeže, kljub temu, da konec poznamo. Film ima tudi odprt konec, kar seveda odlično pooseblja ameriškega duha: upati si, zmagati in iti naprej. Tudi to je pripomoglo k najvišji gledanosti kakšnega dokumentarnega filma v Ameriki. Seveda brez Alexa Honnolda in Jimmyja China tega vrhunskega filma ne bi bilo. Zato imata zasluženo eden kipec, drugi pa kuverto z razglasitvijo rezultatov.
3664 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili. Na stavnicah se je zmagovalec tesno prerival s predvidenim favoritom, filmom RBG, ki je portret ameriške vrhovne sodnice, ki je v zgodovini te ustanove uspela izbojevati enakopravno obravnavanje žensk. Zmagal pa je film o trenutno najbolj ekstremnem podvigu v zgodovini plezanja – mentalnega dela tega podviga mu na svetu menda ni para. Gre za prosto preplezano smer Freerider v El Capitanu, najmogočnejši granitni skali na svetu. In kar je pomembno, brez varovanja. Ker smo film videli tudi pri nas, imamo priložnost, da analiziramo, kaj je bilo tisto, kar mu je prineslo oskarja, drugič v vsej zgodovini za film s področja gorništva. Leta 1975 je namreč dobil nagrado film, ki je pokazal neuspel poskus smučanje z vrha Everesta. Tokrat je ekstremni podvig uspel in opravil ga je Alex Honnold, ki v svetu plezanja zaseda mesto pri vrhu.
Idejo za njegov portret je dala sorežiserka filma Elizabeth Chai Vasarhelyi, poznavalci vedo, da je to žena vrhunskega plezalca in snemalca Jimmyja China. Pred tremi leti sta požela svetovno slavo z alpinističnim filmom Meru, ki smo ga videli tudi pri nas. Ideja je padla leta 2015 in od takrat naprej je sodelovalo na pripravi tega snemanja nekaj vrhunskih plezalcev-snemalcev, skratka Chinova stalna ekipa, ki je na dan podviga štela približno deset ljudi, med njimi dva, trije, ki so sploh zmožni splezati in bedeti cele noči in dneve v steni in čakati plezalca na določenem mestu. Vse te postopke, ki so vključevali tudi prilagoditve filmske opreme in snemanje zvoka, je ekipa pripravljala dve leti, ki jih je preživljala pod steno in v steni. Kot kažejo posnetki, ki krožijo po omrežju že od maja 2018, ko je film doživel premiero na festivalu Telluride, je ekipa premlevala hude etične probleme, dokler se niso poenotili, da zaupajo Alexu, da bo podvig izvedel, ko bo pravi čas, Alex pa je zaupal njim, da ga pri tem ne bodo motili in tako je tudi bilo. Resnost priprave in iskrenost ter inteligenca in tudi smisel za humor, ki so značilni za Alexa, pa so film približali tudi gledalcem. Tako je Honnold postal najbolj iskan sogovornik na festivalih, televizijah in celo univerzah in s svojo skromnostjo ter zbranim govorjenjem o svoji strasti navdihujoče prepričal tudi dvomljivce. Enako je uspelo filmu. Ne le, da v vseh nivojih in detajlih posname plezanje samo, ampak predstavi plezalca tudi kot osebo, ki nam je podobna z vsemi vsakdanjimi opravili, dogodki in razmišljanji. Film ima eno redkih lastnosti, da deluje avtentično in nas potegne v stvarni trenutek, da prikazuje stanje duha na obeh straneh, da je dokaz vrhunskega treninga in sposobnosti vseh vpletenih in da njegova čustvena plat nikoli ne uide z vajeti. V filmskem smislu se odlikujeta tudi montaža in glasba, gre pa za zgodbo z naraščajočim suspenzom, ki uspe gledalce prikovati na sedeže, kljub temu, da konec poznamo. Film ima tudi odprt konec, kar seveda odlično pooseblja ameriškega duha: upati si, zmagati in iti naprej. Tudi to je pripomoglo k najvišji gledanosti kakšnega dokumentarnega filma v Ameriki. Seveda brez Alexa Honnolda in Jimmyja China tega vrhunskega filma ne bi bilo. Zato imata zasluženo eden kipec, drugi pa kuverto z razglasitvijo rezultatov.
Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.
Oddajo namenjamo odprtju festivala Fabula, v okviru katerega bo danes v Cankarjevem domu nastopil španski pisatelj Pol Guasch, avtor postapokalitičnega romana Napalm v srcu. V Gledališču Koper pa bo danes premiera predstave Sirote. V soboto se bo odprl mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V KiBeli pa si lahko ogledate razstavo Marka Šajna. Vabljeni k poslušanju!
Filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo. To, kar je v njih skrito, pa se da odkriti, je ugotavljal nemški teoretik filma Siegfried Kracauer. Akademski slikar in režiser Robert Černelč se ukvarja z idejo, kako na sliki rekonstruirati filmski trenutek v suspenzu pričakovanja, ki prihaja od zunaj, iz prostora, ki na sliki ni prikazan, je pa implicitno navzoč. Njegova dela si boste lahko ogledali v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi z naslovom Medprostori. V oddaji tudi o Vikingih. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo drevi premiera gledališke predstave za šolarje druge in tretje triade Vikingi: pesem severnega morja.
V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.
Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.
V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo izvedli sicer zelo redko izvajano delo Lastovka Giacoma Puccinija, naslednji dan pa bodo v SNG Maribor premierno uprizorili vsem dobro poznano Molièrjevo žlahtno komedijo Tartuffe. Sinoči se je v Sloveniji mudila tudi nizozemska pisateljica in pesnica Gerda Blees, nekaj besed pa namenjamo tudi literarnemu dogodku Smrt ni moja zadnja beseda, ki bo v prostorih Slovenske matice zaznamoval drugo obletnico napada na Ukrajino. Vabljeni k poslušanju!
Razstava Vincenta Van Gogha, ki je v Rimu požela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo 600 tisoč ljudi, bo zdaj z nekaj novostmi na ogled v naši bližini – v Trstu. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Predstavljamo tudi 4. koncert cikla Carpe Artem ter knjigo o cerkvi v vasi Soča, ki jo je zaznamovalo umetniško ustvarjanje v času prve in druge svetovne vojne.
Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.
Odhajamo v Berlin na 74. mednarodni filmski festival, od koder se s filmskimi priporočili oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V nadaljevanju se odpravljamo v Novo Gorico na razstavo prostorske instalacije nagrajencev festivala Pixxelpoint: Andreja Štularja in Janeza Grošlja. V Gallsuovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta nastopila filozofa Slavoj Žižek in Jure Simoniti.
Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.
V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.
V Berlinu se bo nocoj s filmom Take majhne stvari, ki ga je po romanu irske pisateljice Claire Keegan, beremo ga tudi v slovenskem prevodu, posnel Tim Mielants, začel 74. filmski festival. V filmu glavno vlogo očeta, ki preživlja družino s prodajo premoga, odigra Cillian Murphy. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili tango opero María de Buenos Aires skladatelja Ástorja Piazzolle. Nekonvencionalna operno-plesna uprizoritev temelji na tako imenovanem novem tangu in ustvarja razpoloženja, ki lahko pri občinstvu vzbudijo različna močna čustva. Aprila lani je bil na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani na ogled performans Ne me silit, da povem, kaj mislim plesalke in performerke Anite Wach. Danes bo na istih odrskih deskah premiera spremenjene različice predstave z naslovom Ne me jbt.
Potem ko je umetna inteligenca začela ustvarjati dela, ki so lahko tudi umetniška, so se začela pojavljati vprašanja o njihovem lastništvu, avtorstvu in avtentičnosti. Kaj pa če bi enako delo umetne inteligence izvedli ljudje? Ali bi bili odgovori jasni? Ta dilema je v ospredju razstave umetnika The Mihe Artnaka z naslovom Last. V oddaji tudi o Metliški cehovski knjigi, ki sodi med najstarejše cehovske registre s slovenskimi besedili. V tej knjigi pa so morala biti pravila jasna in razumljiva.
Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.
Ste vedeli, da so številka ena vzponov v Himalaji Poljaki? Tudi o tem bomo lahko kaj slišali in videli na 18. Festivalu gorniškega filma. Začenjajo pa ga s projekcijo dokumentarno-igranega filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma. Festival bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta, pripravljajo pa tudi predavanja in razstavo. Mi predstavljamo še nove izdaje zbire Lambda gejevske in lezbične poezije in proze založbe Škuc.
V daljno preteklost se bomo danes poglobili z inkunabulami, ki jih v javnih in zasebnih zbirkah hranijo na Goriškem. »Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču.« Tako v Gledališču Koper napovedujejo nocojšnjo premiero z naslovom Odprta vrata v maturo 2024. Kekec in škrat Skovik, je nova opera za otroke, ki bo premiero doživela nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Kekec se mi zdi prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen svet. Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski,« je zapisal libretist Milana Dekleva, glasbo je napisal Tomaž Habe. Vabimo vas k poslušanju!
Smo ena od redkih držav, ki je kulturi in pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan - datum Prešernove smrti je praznik od leta 1945, državni praznik je postal leto pozneje, dela prost dan pa leta 1991. Vrstijo se poslanice o pomenu kulture, kot vsako leto nas tudi danes vabijo številni kulturni dogodki in prireditve, nekateri med njimi so posvečeni poeziji in Prešernu ali pa letošnjim Prešernovim nagrajencem. V prazničnem duhu je tudi današnja oddaja, v kateri bomo med drugim predstavljamo novi cikel Salon z razgledom, v okviru katerega je kot prvi gost nastopil pisatelj Vladimir Tabašević.
V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.
Danes bo v Kinodvoru premierno doživel eksperimentalen film Ne misli, da bo kdaj mimo Tomaža Groma. Film nenehnega premikanja in potovanja je umetniška stvaritev kontrabasista, skladatelja in improvizatorja, ki se je filmskega jezika lotil na edinstveni način. Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju pa je predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, za katero so domnevali, da je bila izgubljena.
Neveljaven email naslov