Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili. Na stavnicah se je zmagovalec tesno prerival s predvidenim favoritom, filmom RBG, ki je portret ameriške vrhovne sodnice, ki je v zgodovini te ustanove uspela izbojevati enakopravno obravnavanje žensk. Zmagal pa je film o trenutno najbolj ekstremnem podvigu v zgodovini plezanja – mentalnega dela tega podviga mu na svetu menda ni para. Gre za prosto preplezano smer Freerider v El Capitanu, najmogočnejši granitni skali na svetu. In kar je pomembno, brez varovanja. Ker smo film videli tudi pri nas, imamo priložnost, da analiziramo, kaj je bilo tisto, kar mu je prineslo oskarja, drugič v vsej zgodovini za film s področja gorništva. Leta 1975 je namreč dobil nagrado film, ki je pokazal neuspel poskus smučanje z vrha Everesta. Tokrat je ekstremni podvig uspel in opravil ga je Alex Honnold, ki v svetu plezanja zaseda mesto pri vrhu.
Idejo za njegov portret je dala sorežiserka filma Elizabeth Chai Vasarhelyi, poznavalci vedo, da je to žena vrhunskega plezalca in snemalca Jimmyja China. Pred tremi leti sta požela svetovno slavo z alpinističnim filmom Meru, ki smo ga videli tudi pri nas. Ideja je padla leta 2015 in od takrat naprej je sodelovalo na pripravi tega snemanja nekaj vrhunskih plezalcev-snemalcev, skratka Chinova stalna ekipa, ki je na dan podviga štela približno deset ljudi, med njimi dva, trije, ki so sploh zmožni splezati in bedeti cele noči in dneve v steni in čakati plezalca na določenem mestu. Vse te postopke, ki so vključevali tudi prilagoditve filmske opreme in snemanje zvoka, je ekipa pripravljala dve leti, ki jih je preživljala pod steno in v steni. Kot kažejo posnetki, ki krožijo po omrežju že od maja 2018, ko je film doživel premiero na festivalu Telluride, je ekipa premlevala hude etične probleme, dokler se niso poenotili, da zaupajo Alexu, da bo podvig izvedel, ko bo pravi čas, Alex pa je zaupal njim, da ga pri tem ne bodo motili in tako je tudi bilo. Resnost priprave in iskrenost ter inteligenca in tudi smisel za humor, ki so značilni za Alexa, pa so film približali tudi gledalcem. Tako je Honnold postal najbolj iskan sogovornik na festivalih, televizijah in celo univerzah in s svojo skromnostjo ter zbranim govorjenjem o svoji strasti navdihujoče prepričal tudi dvomljivce. Enako je uspelo filmu. Ne le, da v vseh nivojih in detajlih posname plezanje samo, ampak predstavi plezalca tudi kot osebo, ki nam je podobna z vsemi vsakdanjimi opravili, dogodki in razmišljanji. Film ima eno redkih lastnosti, da deluje avtentično in nas potegne v stvarni trenutek, da prikazuje stanje duha na obeh straneh, da je dokaz vrhunskega treninga in sposobnosti vseh vpletenih in da njegova čustvena plat nikoli ne uide z vajeti. V filmskem smislu se odlikujeta tudi montaža in glasba, gre pa za zgodbo z naraščajočim suspenzom, ki uspe gledalce prikovati na sedeže, kljub temu, da konec poznamo. Film ima tudi odprt konec, kar seveda odlično pooseblja ameriškega duha: upati si, zmagati in iti naprej. Tudi to je pripomoglo k najvišji gledanosti kakšnega dokumentarnega filma v Ameriki. Seveda brez Alexa Honnolda in Jimmyja China tega vrhunskega filma ne bi bilo. Zato imata zasluženo eden kipec, drugi pa kuverto z razglasitvijo rezultatov.
3664 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili
Poznavalci ameriške klime in procesa osvajanja oskarja so ob letošnji nagradi za celovečerni dokumentarni film osupnili. Na stavnicah se je zmagovalec tesno prerival s predvidenim favoritom, filmom RBG, ki je portret ameriške vrhovne sodnice, ki je v zgodovini te ustanove uspela izbojevati enakopravno obravnavanje žensk. Zmagal pa je film o trenutno najbolj ekstremnem podvigu v zgodovini plezanja – mentalnega dela tega podviga mu na svetu menda ni para. Gre za prosto preplezano smer Freerider v El Capitanu, najmogočnejši granitni skali na svetu. In kar je pomembno, brez varovanja. Ker smo film videli tudi pri nas, imamo priložnost, da analiziramo, kaj je bilo tisto, kar mu je prineslo oskarja, drugič v vsej zgodovini za film s področja gorništva. Leta 1975 je namreč dobil nagrado film, ki je pokazal neuspel poskus smučanje z vrha Everesta. Tokrat je ekstremni podvig uspel in opravil ga je Alex Honnold, ki v svetu plezanja zaseda mesto pri vrhu.
Idejo za njegov portret je dala sorežiserka filma Elizabeth Chai Vasarhelyi, poznavalci vedo, da je to žena vrhunskega plezalca in snemalca Jimmyja China. Pred tremi leti sta požela svetovno slavo z alpinističnim filmom Meru, ki smo ga videli tudi pri nas. Ideja je padla leta 2015 in od takrat naprej je sodelovalo na pripravi tega snemanja nekaj vrhunskih plezalcev-snemalcev, skratka Chinova stalna ekipa, ki je na dan podviga štela približno deset ljudi, med njimi dva, trije, ki so sploh zmožni splezati in bedeti cele noči in dneve v steni in čakati plezalca na določenem mestu. Vse te postopke, ki so vključevali tudi prilagoditve filmske opreme in snemanje zvoka, je ekipa pripravljala dve leti, ki jih je preživljala pod steno in v steni. Kot kažejo posnetki, ki krožijo po omrežju že od maja 2018, ko je film doživel premiero na festivalu Telluride, je ekipa premlevala hude etične probleme, dokler se niso poenotili, da zaupajo Alexu, da bo podvig izvedel, ko bo pravi čas, Alex pa je zaupal njim, da ga pri tem ne bodo motili in tako je tudi bilo. Resnost priprave in iskrenost ter inteligenca in tudi smisel za humor, ki so značilni za Alexa, pa so film približali tudi gledalcem. Tako je Honnold postal najbolj iskan sogovornik na festivalih, televizijah in celo univerzah in s svojo skromnostjo ter zbranim govorjenjem o svoji strasti navdihujoče prepričal tudi dvomljivce. Enako je uspelo filmu. Ne le, da v vseh nivojih in detajlih posname plezanje samo, ampak predstavi plezalca tudi kot osebo, ki nam je podobna z vsemi vsakdanjimi opravili, dogodki in razmišljanji. Film ima eno redkih lastnosti, da deluje avtentično in nas potegne v stvarni trenutek, da prikazuje stanje duha na obeh straneh, da je dokaz vrhunskega treninga in sposobnosti vseh vpletenih in da njegova čustvena plat nikoli ne uide z vajeti. V filmskem smislu se odlikujeta tudi montaža in glasba, gre pa za zgodbo z naraščajočim suspenzom, ki uspe gledalce prikovati na sedeže, kljub temu, da konec poznamo. Film ima tudi odprt konec, kar seveda odlično pooseblja ameriškega duha: upati si, zmagati in iti naprej. Tudi to je pripomoglo k najvišji gledanosti kakšnega dokumentarnega filma v Ameriki. Seveda brez Alexa Honnolda in Jimmyja China tega vrhunskega filma ne bi bilo. Zato imata zasluženo eden kipec, drugi pa kuverto z razglasitvijo rezultatov.
V oddaji Svet kulture bomo tokrat spoznali nekaj novih knjig za otroke in mladino ter monografijo avtorice Daše Ličen z naslovom Meščanstvo v zalivu, ki s predstavitvijo pestrega društvenega življenja v Trstu letoma 1848 in 1914 ponazarja vpetost nekdanjih intelektualcev v tedanje svetovne nazore.
Leta 1938 je severni sij obarval nebo nad Evropo, v Mariboru pa se je zgodil brutalni umor ženske. Ta dva dogodka sta izhodišče za roman Draga Jančarja Severni sij. Kdo bi bila lahko resnična ženska, ki je bila umorjena? Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi bila lahko umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to? Ta vprašanja pa so izhodišče za predstavo Severni sij. Marjetica, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. V oddaji tudi o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in koncertni premieri dua harfistke Sofie Ristić in tolkalke Petre Vidmar v našem komornem studiu.
V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana nocoj svoja vrata odpira razstava Jožefa Muhoviča O minevanju in trajanju – dela na papirju. V Narodnem muzeju Slovenije so pripravili razstavo z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. V Galeriji Fotografija pa bodo drevi odprli razstavo Janeza Bogataja z naslovom Bagatelles. Podrobnosti v oddaji.
Pregled aktualnega kulturnega dogajanja bomo najprej začeli v Bežigrajski galeriji 2, kjer so minuli petek odprli razstavo slovenskega slikarja Franceta Miheliča z naslovom Nekoč. Vstopili bomo tudi v Anton Podbevšek teater v Novem mestu, ki že vse od svoje ustanovitve prireja reflektivne pogovore soareje. Skladateljica Nina Šenk pa je prejemnica skladateljske nagrade Erste Bank, ene najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe.
Oglašamo se s 35. tržaškega filmskega festivala, na katerem se je predstavilo tudi pet slovenskih filmov: Opazovanje Janeza Burgerja, Kino Volta Martina Turka, Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič; dokumentarec Cent’anni, Sto let Maje Doroteje Prelog in kratki film Morje med nama Luna Sevnika pa so gledalci izbrali za najboljša filma festivala. Naš dopisnik Janko Petrovec je obiskal arheologe med delom in novo razstavo novih odkritij v Pompejih, ki vse podrobneje pripovedujejo o življenju preprostih ljudi.
Kdo so ženske, ki nosijo svet? Njim je posvečena fotografska razstava v Posavskem muzeju v Brežicah. Ženskemu pogledu se bomo posvetili tudi z razstavo Geometrijski sprehodi v razstavišču artKIT v Mariboru, kje se v estetiki lirično prostorskih grafik umetnice Natalije Juhart Brglez izkazujejo pogledi na štiri mesta. Nocoj se obeta tudi ljubljanska premiera baleta Faust, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja in tudi o tem nekaj več besed v oddaji, vabimo vas k poslušanju!
Na 35. mednarodnem filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednje- in vzhodnoevropskega filma, se v uradnem programu predstavljajo trije slovenski celovečerni filmi, dva kratka ter animirani projekt v razvoju. Svoj prvenec Cent'anni oziroma Sto let predstavlja režiserka Maja Doroteja Prelog, kratki igrani film Morje med nama pa režiser Lun Sevnik. V oddaji predstavljamo še zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola: Mi gledamo film, film gleda nas, ki ga uredniško podpisujeta Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran.
Na malem odru SNG Nova Gorica premierno postavljajo slovensko uprizoritev sodobne tragedije Piera Paola Pasolinija Ubesedovanje, ki prinaša razmislek o razrednem boju, nasilju in moči umetnosti v dobi kapitala. Režiser je Jan Krmelj. V Ljubljani pa začenjajo s prvo izdajo Neskončne sedanjosti, mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks v produkciji gledališča Glej.
22. januarja pred dvajsetimi leti smo izgubili dva velika umetnika: pesnika in prevajalca Janeza Menarta in Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, esejista, visokošolskega profesorja statistike in politika. Odigral je pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji družbe. Ob tej obletnici je Beletrina izdala novo knjigo njegovih izbranih novel z naslovom Ohranjeni spomin. Predstavljamo še knjigo izbranih intervjujev z režiserjem Tomijem Janežičem, ki se je s samosvojo in izrazito raziskovalno poetiko kmalu po končanem študiju dodobra uveljavil v slovenskem gledališču, z začetkom novega tisočletja pa tudi v tujini.
V Celjskem gledališču uprizarjajo igro francoskega dramatika ter filozofa Jeana-Paual Sartra Zaprta vrata. Dramo so prvič na oder postavili leta 1944 tik pred osvoboditvijo Pariza izpod jarma sovražnikov. Tokratna uprizoritev ohranja integralno besedilo, ustvarjalce pa zanima dojemanje pekla generacije milenijcev in boomerjev. Na odru Slovenskega mladinskega gledališča pa bo premiera predstave Umetnost vojne/Umetnost miru, ki je nastala s skupino mladih ustvarjalk in ustvarjalcev med 17. in 23. letom starosti.
Resničnost pred resničnostjo je zgovorni naslov razstave del Mateja Čepina, ki je na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1. Njegove slike naseljuje nenavadno, mestoma tesnobno ali pa še raje absurdno vzdušje, v krajino z zadušeno svetlobo postavlja presenetljive motive in nenavadne osebe, ter nas tako vabi v pravljično ali pa filmsko zaznamovan svet, oboje namreč vpliva na njegovo umetnost, še zlasti blizu mu je denimo David Lynch. Predstavljamo tudi opero Werther v SNG Opera in balet.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Izdelki vizualne umetnosti so danes pogosto preplet različnih medijev, tehnik in postopkov, bolj kot gola oblikovna plat pa izstopa ideja, koncept. Na tem področju eksperimentira predstavnik srednje generacije Mladen Stropnik in sicer na papirju, grafikah, risbah, fotografijah, skulpturah, videih in v performansih. Njegov slog zaznamuje estetika minimalnega, hkrati je igriv in šaljiv, oseben in črpa iz vsakdanjega življenja, tudi spolnosti. Svojo ustvarjalno energijo rad izmenjuje še z drugimi ustvarjalci. O dveh njegovih vzporednih razstavah, v razstavišču UGM Studio Umetnostne galerije Maribor in v Galeriji Loža v Kopru, torej danes. Še prej pa o premieri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana: po skoraj stoletju bo uprizorjena Molièrova igra Skopuh. Znamenito komedijo o stiskaču Harpagonu, ki je za denar pripravljen žrtvovati vse, je režiral makedonski režiser Slobodan Unkovski, eden najprepoznavnejših režiserjev nekdanje Jugoslavije. Igro je prevedel Aleš Berger, v glavni vlogi pa nastopa Bojan Emeršič. Pa še o drugi izvedbi festivala Dnevi sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo predstavil številne zasedbe študentov in profesorjev.
Pri založbi Beletrina je izšla ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu, delo biografinje, zgodovinarke in preiskovalne novinarke Gitte Sereny Pot v temo. Knjiga je nastala na podlagi več kot 70 urnih pogovorov s Franzem Stanglom, ki je med 2. svetovno vojno vodil uničevalni taborišči Sobibor in Treblinka. Predstavljamo tudi razstavo fotografa Matica Pandela Plastično sonce v Mali galeriji Cankarjevega doma.
Oziramo se v Slovensko filharmonijo, kjer se drevi s slavnimi Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi pričenja že 9. festival baročne glasbe. Posvetili pa se bomo tudi predstavi Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču Kranj, uprizoritev romana Salmana Rushdieja, fantazmagorični zgodbi o svobodi govora. Režirala jo je Ivana Djilas, ki je tudi avtorica dramatizacije.
Danes bo na Mali sceni MGL premiera predstave Zaprta vrata, eksistencialistična drama, ki jo je pred osemdesetimi leti napisal francoski filozof Jean Paul Sartre. Režiral jo je Jaša Koceli, na novo pa jo je prevedla dramaturginja Eva Mahkovic. V Slovenski kinoteki pa si bo mogoče ogledati projekcijo videov iz arhiva Chiapas Media Project in dva animirana filma kubanskih animatorjev in glasbenikov.V predavanju pred projekcijo bo režiserka Alexandra Haklin govorila o svojem delu z zapatističnimi skupnostmi. Vabljeni k poslušanju.
Ob prehodu v novo leto Društvo likovnih umetnikov Maribor tradicionalno pripravi pregledno razstavo najnovejših umetniških del svojih članic in članov in izbere nagrajence. Medtem so v Črnomlju predstavili zbornik Bela krajina za radovedneže in ljubitelje, ki predstavlja enega najbolj izčrpnih virov o pokrajini vpeti med Gorjanci in reko Kolpo.
O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.
Neveljaven email naslov