V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.

BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.

Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste

Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.

Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.

Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.

V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.

Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.

Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.