Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
V ponedeljkovem Svetovalnem servisu se bomo ustrezno pripravili na morebitne avtocestne zastoje in kolone na mejnih prehodih, predvsem pa preverili, kako se jim kar se da uspešno izogniti. Z nami bo Matic Zupančič z informacijskega centra AMZS, ki bo med drugim odgovoril na vprašanje, kako in kdaj zamenjati vozni pas, da gneče ne bomo povzročali tudi sami in kaj storiti v primeru prometne nesreče v tujini. Svoja vprašanja ali izkušnje lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete na obrazec na spletni strani Prvega.
Poleti je za naše pasje in mačje prijatelje največja težava vročina, zato sta v takih dneh nujni senca in sveža voda. Kadar se odpravimo s psom na morje, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami. Ali moramo poleti prilagoditi tudi hrano? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? V petkovem svetovalnem servisu bo naš gost Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.
V aprilu je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela 188 odzivov. To je nekoliko manj kot marca in bistveno manj kot aprila lani, vendar na ravni večletnega povprečja. Število odzivov na Televizijo Slovenija se je zmanjšalo, povečalo pa število odzivov na MMC. Kaj grajajo in kaj pohvalijo poslušalci Radia Slovenija? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času opaža varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V četrtkovem svetovalnem servisu bosta na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, in odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.
V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 9.00 več pove Urban Lečnik Spaić, pomočnik načelnika ZTS (Zveze tabornikov Slovenije). Pokličite nas ali nam pišite.
Nomadski turizem se je v Evropi zelo razmahnil in ni značilen le za sredozemsko obalo. Je pa seveda na jugu večja gneča, na severu pa več svobode. O sodobnem nomadskem počitnikovanju se bomo pogovarjali v torkovem Svetovalnem servisu – na vaša vprašanja bo odgovarjal Klemen Hren, urednik portala avtokampi.si.
Za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami se odločajo pri tistih neplodnih parih, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Darovanje moških spolnih celic zdravih darovalcev je tako upanje za številne pare in je v Sloveniji zakonsko urejeno od leta 2011. O pogojih, postopku in drugih vprašanjih bomo govorili v ponedeljkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost Sašo Drobnič, dr. med., vodja Dnevne klinike na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani.
Kot je znano, so kostno-mišična obolenja najpogostejša bolezen v Evropski uniji, ki izvira neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu. Pri nas so ta obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti. Da bi omogočili večjo varnost in boljše zdravje delavcev, bo avgusta začel veljati nov pravilnik. Ta uvaja metodo, ki prinaša kriterije, na podlagi katerih se ugotovi, ali je zaposleni preveč obremenjen z ročnim premeščanjem. O novih pravilih z gostom – to bo Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu z ministrstva za delo.
Načrtovanje in umeščanje vsebin v prostor ter projektiranje in graditev so dejavnosti, ki se jih brez geodetskih podlag ne da izvajati. Geodetske podlage so metrični prikaz realnega terena, na katerega se umeščajo predvideni posegi. Kakšna je razlika med registrskim vpisom stavbe in katastrskim vpisom stavbe, ki ga zasledimo na javnih pregledovalnikih nepremičnin na e-prostoru? Več o geodetskih storitvah v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije.
Sredin Svetovalni servis tokrat namenjamo poletni oskrbi vrtnic. Z odličnim poznavalcem "kraljice rož" Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji Potok bomo govorili o poletnem obrezovanju, gnojenju, zalivanju, zastiranju in potikanju vrtnic. Pozabili pa ne bomo niti starih sort vrtnic, ki cvetijo samo enkrat, a predstavljajo dragocen element vrtne dediščine na podeželju. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju, vaša vprašanja sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.
Primeren položaj in pravilno dihanje. To sta dve pravili pri osnovnih plavalnih tehnikah: prsno, kravl in hrbtno. Plavanje je vrsta rekreacije, pri kateri delujejo skoraj vse mišice. Kako torej doseči, da bomo plavali sproščeno in hkrati brez velikega napora premagali določeno razdaljo. Sogovornik: Žiga Košnjek, trener plavanja pri športnem društvu Aqua.
V Sloveniji je registriranih že okoli 10 tisoč avtodomov. Počitnikovanje z njimi je postalo privlačno tudi za občasne najemnike. Večino avtodomov lahko vozimo z vozniškim dovoljenjem B kategorije, vendar pa se vožnja avtodoma precej razlikuje od vožnje osebnega avtomobila. Kaj moramo vedeti o tem preden sedemo v avtodom in se odpeljemo na počitnice. O tem bomo v Svetovalnem servisu spraševali Tomaža Farčnika, inštruktorja varne vožnje iz AMZS.
Letošnji Teden gozdov poteka pod geslom sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Kaj morajo lastniki narediti za dobro kondicijo gozdov, da preprečijo razvoj bolezni in škodljivcev? ? Katere finančne spodbude so na voljo za male lastnike gozdov? Kaj pomeni gozdna ekocelica, kako poteka setev z droni in kaj vključuje digitalizacija gozdarstva? Katera pravila vključuje gozdni bonton? Gost petkovega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti, na Prvem.
Poleg vode in čaja ljudje v povprečju največkrat sežemo po kavi in Slovenci pri tem nismo izjema. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je pri nas približno 4 tisoč kavarn, s predelavo čaja in kave pa se ukvarja približno 50 podjetij. Ker pa je najboljša kava tista, ki jo pripravimo v domači kuhinji, se bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu pozanimali o možnih načinih njene priprave. Kako pripraviti filtrirano kavo? Pa turško? Bi vedeli, v čem se bosanska razlikuje od turške? Pa tudi - kakšno kavo si najraje pripravite vi? Na vprašanja bo v četrtkovem svetovalnem servisu odgovarjal pražar in lastnik blagovne znamke kave Banibeans Luka Banovič.
Devetega junija bomo volili devet slovenskih poslancev v evropskem parlamentu in odločali na treh posvetovalnih referendumih. Kaj storiti, če na dom ne boste prejeli obvestila o volitvah? Kdaj in kje lahko predčasno volite? Kdo lahko glasuje na domu? Do kdaj je treba oddati vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča? Kako uporabimo preferenčni glas? Gost sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem programu bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vaša vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.
Podkast je oddaja, ki jo poslušamo in vse pogosteje tudi gledamo prek digitalnih naprav. Katere podkaste ustvarjamo na Radiu Slovenija in kje vse jih lahko najdete? V kakšni obliki, avdio ali video? Kakšna je razlika med radijsko oddajo in podkastom? Kateri so najbolj priljubljeni podkasti v tujini in kdo jih ustvarja? Kaj pa pri nas? Na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarja Matej Praprotnik, ki na Radiu Slovenija skrbi za digitalne storitve.
Če vaš vrt krasijo različni okrasni grmi, na primer španski bezeg, forzicija, japonska kutina in drugi, vam bodo gotovo prav prišli nasveti, kako grme negovati, kako jih obrezati in kako to rastje obvarovati pred škodljivci. Gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo Peter Ribič, strokovnjak za grmovnice iz Biotehniškega centra Naklo. Dobrodošla so tudi vaša vprašanja, ki jih sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, lahko pa nas pokličite med oddajo ali svoje vprašanje zapišete v obrazec na spletni strani Prvega.
Vse bolj sedeča družba postajamo, in to prinaša v paketu tudi bolečinska jedra v telesu, pogosto ravno v križu in vratu. Kako takrat ravnati s svojim telesom, kako naj se ponegujemo, še preden zaboli, kako prepoznamo dobrega fizioterapevta in kako pomemben je v času sedečega dela in stresa počitek? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, kjer vam bo svetoval diplomirani fizioterapevt Jure Reherman z Fiziolofije. Pišite nam na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22
Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. .
Po končani ogrevalni sezoni moramo očistiti kurilnico in dimniške naprave, pooblaščeni serviser naj pregleda ogrevalno napravo in na njej opravi redni vzdrževalni servis. Če ste vzpostavili energetsko knjigovodstvo, boste zdaj želi sadove in zlahka ugotovili, koliko vas stane ogrevanje. Če imate staro in potratno ogrevalno napravo, je zdaj pravi čas, da razmislite in načrtujete njeno zamenjavo. Kaj je še potrebno postoriti v zvezi z ogrevanjem v delu letu, ko ogrevalne naprave mirujejo in s katerimi ukrepi si bomo zagotovili bolj učinkovito in cenejše ogrevanje v prihodnji sezoni? Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
V šolah je maj zelo deloven mesec. Številna ocenjevanja znanja in spraševanja, ki odločajo o končnih ocenah pri posameznem predmetu, ter zaključevanje različnih šolskih projektov so na urniku učencev in dijakov, ki bodo morali pred koncem šolskega leta opraviti vse svoje šolske obveznosti, da bodo lahko brezskrbno stopili v počitnice. Kako si porazdeliti šolske obveznosti in učenje, kako se sprijazniti s slabo oceno ali slabšim uspehom? Kako lahko stres ob koncu šolskega leta vpliva na družinsko dinamiko? Govorili pa bomo tudi o tehnikah pomnenja, ki lahko pomagajo ne le šolarjem, temveč tudi vsem ostalim. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo Anjo Vidmar iz svetovalne službe na Gimnaziji Ledina.
Neveljaven email naslov