Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
Sredin terenski dan Prvega v Savinjski dolini se bo začel ob devetih s Svetovalnim servisom, v katerem bomo predstavili psihosocialno pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v avgustovski ujmi, in konkretne nasvete za spopadanje s težavami. V mobilnem studiu Radia Slovenija v Mozirju sta gostji socialna delavka Suzana Hrast in klinična psihologinja Erna Kočnik Knez iz Centra za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Velenje.
V torkov Svetovalni servis na Prvem smo tokrat povabili Domna Koklja, vodjo sprejemne pisarne na našem največjem pokopališču – ljubljanskih Žalah. Govorili bomo o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Kaj moramo torej urediti pred pogrebom svojca, kakšne možnosti so na voljo glede samega obreda, kdo je upravičen do subvencije države in kako je recimo s sklenitvijo najemne pogodbe za grob.
Hladna fronta je letos komaj v sredini meseca oktobra poskrbela za pravo jesensko vreme, ko se začnemo spraševati ali je že čas, da rastline, ki niso prilagojene na mraz, prestavimo v notranje prostore. Kam, kdaj in kako? Na vprašanja o najpogostejših težavah s prezimovanjem rastlin pa tudi o skrbi za sobne rastline v hladnejših mesecih, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Aromaterapija s svojim holističnim pristopom vpliva na telo, čustva, um in duha. Kako lahko torej bolj celostno podpremo svoje počutje in zdravje, na kaj vse moramo biti pozorni pri uporabi eteričnih olj, bomo v tokratnem Svetovalnem servisu vprašali priznano aromaterapevtko Nino Medved iz Magnolije. Pišite nam na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
V tednu, ko smo zaznamovali dan duševnega zdravja, bomo četrtkov Svetovalni servis posvetili dobremu duševnemu počutju na delovnem mestu. V življenju največ časa porabimo za spanje in delo. Zato je dobro duševno počutje na delovnem mestu še kako pomembno, delovno okolje pa lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Naša gostja bo dr. Tatjana Novak Šubara, univ. dipl. psihologinja iz nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA pri NIJZ. Pokličite ali nam pišite.
Vsaka zgodba posvojenega otroka je edinstvena, starši pa se ob odločitvi za posvojitev srečujejo z različnimi vprašanji. Npr.: kdaj in kako povedati otroku, da je posvojen in kako odgovoriti na njegova vprašanja o bioloških starših. Odgovore poiščemo v sredinem Svetovalnem servisu, gostji bosta dr. Viktorija Bevc, dipl. soc. delavka in vodja Programa priprave na nadomestno starševstvo pri združenju Deteljica, ter Marija Podbevšek Kališnik, mag. soc. dela in strokovna sodelavka v programu Priprave na posvojitev pri omenjenem prostovoljnem združenju.
Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo optimalno in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Ali veste, da obloge v dimniku povečujejo toplotne izgube? Kako pogosto je treba očistiti rezervoarje za kurilno olje in utekočinjen plin? Zakaj je zalogovnik tople vode dobra naložba in zakaj je pametno vzpostaviti energetsko knjigovodstvo? Gost torkovega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Večina srednješolcev in študentov je že sredi svojih učnih in delovnih obveznosti, kar nekaj pa je takih, ki se jim pri tem zatika ali so iz različnih razlogov šolanje ali študij opustili in iščejo pot do zaposlitve. Mladostniki in mladi odrasli se lahko v tem primeru obrnejo na PUM O Plus – projektno učenje za mlade odrasle od 15 do 29 let. Tam jim do doseganja želenega cilja pomagajo mentorji. Na vprašanja o projektih za mlade odrasle bodo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjale mentorici Ana Tomašič in Jerica Furman ter udeleženka Žana Dobovšek iz Inštituta Educare za razvoj človeških vrednot v šolstvu.
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Kako pravilno pripraviti drva, katera je zgornja še dopustna stopnja vlažnosti polen? Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna je energijska vrednost lesnih peletov, polen in sekancev? Kaj je pokazal test kakovosti bukovih drva na slovenskem trgu? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Kakšna svetloba oz. osvetlitev notranjih prostorov je najbolj primerna? Rumena ali bela? Toplo bela oziroma bela z rumenkastim odtenkom je primernejša na primer za spalnice ali dnevne sobe. Hladno bela oziroma bela z modrikastim odtenkom pa za prostore, kjer smo delovno aktivnejši, recimo za razsvetljavo pisarn. Kaj sicer pomenijo posamezne oznake na sijalkah? Sogovornik: doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Oktober je mesec požarne varnosti, ki se mu v oddaji Svetovalni servis tradicionalno pridružujemo tudi na prvem programu. Gost oddaje bo tokrat Dejan Jurkovič, predsednik Komisije za preventivo pri GZS. Spregovoril bo o preventivni dejavnosti v gospodinjstvu ter o različnih ukrepih in postopkih, s katerimi lahko doma preprečimo požar ali nesrečo z nevarnimi snovmi. Pokličite nas med oddajo ali nam zastavite vprašanje na posebnem obrazcu na naši spletni strani.
Srčni zastoj povprečno doživi štiri do šest oseb na dan. Ukrepati je treba pravilno, predvsem pa hitro. Pri oživljanju s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem je ključna tudi uporaba defibrilatorja - pri nas jih je nameščenih okrog 3000. Tudi to, kako defibrilator uporabljati ter kakšni so temeljni postopki oživljanja, povemov torkovem Svetovalnem servisu. Gost bo Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo po 9 h.
Svojci oseb z demenco doživljajo velike obremenitve. Ker bolezen napreduje in traja več let ali celo desetletje, osebe z demenco postanejo popolnoma odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč. Kakšna pomoč in podpora je na voljo svojcem? Gostja je predsednica Združenja Spominčica Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.
Ločitev je ena najbolj bolečih izkušenj, preplavijo nas globoka čustva žalosti in izgube. Zgraditi moramo novo življenje in pozitivno samopodobo, vzpostaviti nov odnos z otroki. Kako se lotiti vse te nove dinamike, zakaj nas zapustijo tudi nekateri prijatelji? In predvsem - kako preživeti čas samote, ki se pojavi? O vsem tem bomo govorili v svetovalnem servisu. Naša gostja bo Milena Svetlin, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite.
Čeprav so se nepremičnine v Sloveniji po zadnjih podatkih na letni ravni podražile za 7,4 %, povpraševanje po stanovanjih ne upada prav močno. Kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin tudi v Četrtkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati 2-% davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Gostja je licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec. Vabljeni k sodelovanju tudi na prvi.rtvslo.si
Približno tretjina odraslih spi priporočenih od šest do osem ur, pri mladostnikih je ta delež manjši. Prav dober spanec je del dobro delujočega srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema. Nespečnost, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog … Poznamo več kot 90 vrst motenj spanja. Ključno, tudi za sredin Svetovalni servis po deveti na Prvem, pa je: v večini primerov jih lahko uspešno zdravimo. Gostja: somnologinja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar dr. med. iz Centra za motnje spanja.
Za pomoč ljudem, ki so jih prizadele poplave, ustanavljajo tehnične pisarne. Strokovnjaki bodo ljudem in občinam svetovali pri sanaciji in zagotavljali vso potrebno podporo pri obnovi. V Ljubljani že deluje državna tehnična pisarna, ki pokriva širši del ljubljanskega in škofjeloškega območja. Vodja pisarne inženir gradbeništva Blaž Dolinšek bo o tem, kako delujejo pisarne in kakšno pomoč pri sanaciji ponujajo, odgovarjal v torkovem Svetovanem servisu. Pokličite, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite sporočilo na spletno stran Prvega.
Kar nekaj razlogov imamo za to, da se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem pogovarjali o teku in gibanju. Čez manj kot mesec dni bo v prestolnici Ljubljanski maraton, v soboto smo zaznamovali dan slovenskega športa, začel se je evropski teden športa. V studiu med deveto in pol deseto bo poslušalkam in poslušalcem Prvega znano ime, profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Odgovarjal bo na vprašanja o pripravah na maraton, dobrih učinkih teka in morebitnih poškodbah.
Petkov Svetovalni servis bo potegnil črto pod letošnjo vrtnarsko sezono, ki večini ne bo ostala v najlepšem spominu. Kaj je prinesla, kako se pripraviti, da bo prihodnje leto boljša? Katerih jesenskih opravil na vrtu ne smemo izpustiti, ali je že treba hiteti s pobiranjem pridelkov, je še čas za zadnje jesenske setve? Kako vrtnariti v rastlinjaku in kako zelenjavni vrt pripraviti na zimo? Na ta in vaša vprašanja bo odgovarjala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete. Pošljite jih na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.
Na vrhu reber je ramenski obroč, ki ga sestavljajo prsnica, obe ključnici in lopatici. Omogoča pritrditev zgornjih okončin na trup. Značilnost sklepov ramenskega obroča je njihova velika mobilnost. Kaj vse nosijo naše rame in kakšne težave jih lahko doletijo? O tem in o zdravljenju bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Neveljaven email naslov