Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
Šest let so stari otroci, ko začnejo obiskovati 1. razred osnovne šole v Sloveniji. Februarja šole po državi organizirajo vpise in starše seznanjajo z nadaljnjimi postopki. Tudi s tem, kako otroka prepisati v drugo šolo ali odložiti vpis za leto dni. O vpisu v osnovno šolo bomo govorili tudi v petkovem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjal Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Zima je svoje zobe končno nekoliko bolj pokazala tudi v dolinah, v sredogorju in visokogorju pa zimske razmere vladajo že dolgo. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, naj bo to peš ali na turnih smučeh, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi bo svetoval podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco iz Združenja gorskih vodnikov Slovenije Miha Habjan.
Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob posameznih zdravstvenih stanjih? Kakšne so novosti glede pridobitve teh pripomočkov, ki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi? Gost torkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega ali pokličete med oddajo.
Med osnovna pravila vožnje pozimi spadajo prilagoditev hitrosti, povečanje varnostne razdalje in zaviranje narahlo. O vožnji po neočiščenem cestišču, zaviranju in speljevanju na zasneženih in poledenelih podlagah, o tem, kaj lahko sami preverimo pri vozilu preden se odpravimo na daljšo pot, in kaj vključuje preventivni pregled na servisu v petkovem svetovalnem servisu. Naš gost bo Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje. Izvedeli boste tudi, kako pravilno in varno prevažati smučarsko opremo.
Perimenopavza, menopavza in postmenopavza so obdobja v življenju ženske, ki jih doživlja vsaka drugače. Hormonske spremembe so naraven proces in predstavljajo konec ženske rodne dobe. Kaj lahko ženska pričakuje, kako si lahko v tem obdobju pomaga? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. BOJANA PINTER, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete UL.
Tri glinene tablice z več kot 30-imi recepti, v katere so vključeni česen, kumina in koriander, so prva pisna omemba začimb v naši zgodovini. Nastale so v Mezopotamiji. Začimbam različne veje tradicionalne medicine pripisujejo zdravilne lastnosti. Hrani in tekočinam jih dodajamo, da dopolnimo okus in vonj ter spodbudimo prebavo in tek. O uporabi začimb v prehrani bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjala predavateljica v programu gostinstvo in turizem na biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani Neli Selan.
Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Primerna je za proizvodnjo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč, v njej se prepletajo ekologija, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. V torkovem Svetovalnem servisu bomo predvsem o permakulturnem načinu vrtnarjenja govorili z Aljažem Planklom, permakulturnim načrtovalcem in regenerativnim kmetovalcem.
Kis, soda bikarbona, limonin sok. S preprostimi sestavinami doma narejena čistila niso strupena ter so nam in okolju prijaznejša. Ali so tudi dovolj učinkovita oz. s kakšnimi razmerji jih izdelati, da bodo delovala, ter kako potrpežljivi moramo vendarle biti v primerjavi s konvencionalnimi čistili. Prha, pečica, preproga … Vseh nadlog in madežev se bomo lotili v petkovem Svetovalnem servisu. Sogovornica:Tanja Sluga (Hiša nature).
Nasilje je treba najprej videti, nato razumeti, šele potem imamo osnovo, ki omogoča, da lahko kaj koristnega storimo, da bi ga bilo manj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo prepoznavali agresijo oz. nasilje med vrstniki in ugotavljali, kaj lahko storijo starši in kaj šolski delavci, da bi bili v šoli odnosi bolj spoštljivi. Darja Barborič Vesel, socialna pedagoginja in šolska svetovalna delavka, razloži tudi, zakaj preveč pozornosti posvečamo žrtvam, medtem ko bi jo v resnici morali posvečati storilcem.
Med prva zimsko-pomladna opravila v vinogradu spada rez vinske trte. S tem zahtevnim opravilom vinogradnik uravnava obremenitev in rodnost vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. O tem se bomo v Svetovalnem servisu, ki bo tokrat potekal iz našega terenskega studia v Ljutomeru, pogovarjali s svetovalcem in specialistom za vinogradništvo Miranom Toričem s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Ko opremljamo stanovanje ali hišo, najverjetneje ne pomislimo na tretje življenjsko obdobje, ko bomo morda ob stopnicah potrebovali držalo in nam bo banja v kopalnici odveč. Ob prenovi najprej pomislimo na stroške. Dejstvo pa je, da že z malimi posegi lahko marsikaj preuredimo, je pa pomembno, da se za to odločimo pravočasno. V torkovem svetovalnem servisu bomo opremljali predvsem kuhinjo in kopalnico, svetovala bo predavateljica dr. Marija tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org.
Sedi, tačko, prostor. Pasje šolanje nikakor niso samo našteta povelja, bistvo učenja komunikacije s psom je medsebojno razumevanje in posledično prijetno sobivanje. Kdaj v pasjo šolo? Ali je sploh kdaj prepozno? Katere so najpogostejše napake pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli pravzaprav učijo lastniki? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo Metoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.
Zima je končno pokazala svojo moč in s tem prisilila vse k dodatnemu ogrevanju prostorov. Marsikomu je manj znano dejstvo, da so sodobne klimatske naprave primerne tudi za gretje bivalnega okolja, ki je zelo učinkovito in tudi finančno ugodno. Kako praktično je ogrevanje s klimo in katero klimatsko napravo izbrati? Na vprašanja bosta v oddaji Svetovalni servis odgovarjala Barbara Primc in Boštjan Okorn, strokovna sodelavca pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kar polovica ljudi vsaj enkrat občuti težave z zgago, še posebno v obdobju, ki je za nami, obdobju praznikov. Refluks lahko povzroča manjše ali večje težave, če pa so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni. Gost v sredinem svetovalnem servisu bo asist. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Podražitve se že poznajo na naših osebnih financah. Položnice, ki smo jih do zdaj redno plačevali, nam morda ostajajo. Kako ravnati, da bi naše osebne finance ostale likvidne, kako je z zadolževanjem, kako je s porabo prihrankov in z odplačevanjem dolgoročnih posojil, ki smo jih najeli v času nizkih obrestnih mer in koliko dražji je danes najem novih posojil. O tem se bomo v torkovem svetovalnem servisu pogovarjali z mag. Ano Vezovišek, strokovnjakinjo za osebne finance.
Nekaterim kamin služi kot pomožni vir ogrevanja, drugim pričara vzdušje domačnosti, kamin pa je lahko tudi edini vir ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost kamina in kakšen naj bo kaminski dimnik? Ali tudi štedilniki spadajo med kamine? Gost petkovega Svetovalnega servisa na Prvem bo energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Razvada, navada ali odvisnost? Kajenje je zelo dolgo veljalo le za slabo razvado. Šele zadnja leta so prinesla znanstvene dokaze o tem, da je kajenje v osnovi fiziološka odvisnost: telo kadilca zahteva določeno količino nikotina vsak dan, celo vsako uro. Ste morda tudi vi med tistimi, ki želijo kajenje opustiti in je morda to ena vaših letošnjih novoletnih zaobljub? Pri tem vam lahko pomagamo v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bosta naši gostji Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in Jožica Mesarič, profesorica zdravstvene vzgoje, vodja zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Moste - Polje.
Izguba mišične mase je eden glavnih vzrokov za zmanjšane telesne sposobnosti v starosti, pravi profesor s Fakultete za šport dr. Vojko Strojnik. Opozarja na študije, ki so pokazale, da nizko intenzivna telesna dejavnost ni zadostna. Šele zmerna aktivnost zmanjša napredovanje krhkosti v nekaterih starostnih skupinah, intenzivna pa prav pri vseh. In kako naj v starejših letih poskrbimo za svoje mišice, za njihovo formo in moč, bo povedal dr. Strojnik v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo – v sredo po osmi uri zjutraj v Jutru na Prvem.
Medtem ko zamenjava sklepa in nadomestitev funkcije sklepa s tako imenovano sklepno protezo pomenita enega največjih napredkov v medicini v prejšnjem stoletju, se zdaj smernice v ortopediji pomikajo proti manj invazivnim posegom, s katerimi bi ta poseg preprečili ali vsaj odložili. Mateja Sirše, dr. med., specialistka ortopedske kirurgije, ki bo gostja torkovega Svetovalnega servisa na Prvem, je specializirana za t. i. konzervativne načine zdravljenja kolenskega sklepa, da bi pacienti čim dlje obdržali svoje koleno. Gostja bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja, povezana s težavami s kolenskim sklepom in zdravljenjem le-teh. Pokličite nas ali nam pišite!
Podnebne spremembe so razlog, da svoje navade spreminjajo tudi živali. Tako ptice vse pogosteje pozimi ostajajo v naših krajih in ne letijo na jug. O tem, katere vrste večkrat opazimo v Sloveniji v hladnejših mesecih, med drugim spregovorimo v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Predstavil bo aktualne popise ptic, ki jih organizira DOPPS, ter akcijo Varuhi gozdnih specialistov.
Neveljaven email naslov