Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
Dijaki, ki bi želeli prejemati štipendijo za deficitarne poklice, morajo vlogo oddati do 23. septembra; študenti, ki bi radi prvič dobili Zoisovo štipendijo, do 30. ta mesec, tisti, ki jo podaljšujejo, do 10. oktobra. To so aktualni roki, na katere morajo biti pozorni potencialni prejemniki deficitarnih in Zoisovih štipendij. O obeh tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami vodja Oddelka za štipendije in programe Ad futura Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno registriranih manj kot 54.000 brezposelnih oseb, to je najmanjše število v zgodovini naše samostojne države. Iskalci dela so na trgu priča različnim ponudbam delodajalcev. Kako je trenutno s programi, s katerimi si lahko brezposelni pridobijo izobrazbo, znanja in veščine za opravljanje določenih poklicev ali nalog na delovnem mestu? Na kaj vse biti pozoren pri pogovoru za zaposlitev? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjala Barbara Vrtačnik z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Letošnji suša in vročina sta prizadeli tudi sadjarje. Obseg škode na sadnem drevju je sicer odvisen od sadne vrste in območja, kjer nasad leži. V petkovem Svetovalnem servisu bo naš gost Roman Mavec, vodja Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, ki bo povedal, kako prizadeto sadno drevje ustrezno oskrbeti in kaj storiti, da bo sezona prihodnje leto boljša. Vaša vprašanja sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že prej pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si
Ali refleksoterapija boli, je samo eno od številnih vprašanj za tiste, ki izvajajo to komplementarno metodo zdravljenja. Metodo, ki temelji na pritiskanju in masiranju con na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih, ker naj bi bile te povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. V četrtkov Svetovalni servis po osmi prihaja refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl. Povedala bo tudi, kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo takšnega strokovnjaka, in ali bo metoda vedno učinkovita pri lajšanju bolečin in nespečnosti ter recimo za povečanje odpornosti?
Razvoj možganov je najintenzivnejši v prvih letih življenja, do 12. leta starosti je tako dokončanih že 95 odstotkov povezav med živčnimi celicami v možganih. Z ustreznimi dejavnostmi, igro in spodbudnim okoljem lahko tudi v vrtcu in šoli spodbujamo mentalni razvoj otrok, učence pa od faktografskega znanja preusmerimo tudi k asociativnemu in funkcionalnemu mišljenju. To uči NTC-sistem učenja, ki ga nekateri vrtci in šole tudi pri nas že uvajajo v svoj način poučevanja. Tudi na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje, zato bo z nami ravnatelj te šole Sebastjan Kukovec.
Skoraj ne mine mesec, da mediji ne bi poročali o umorih ali poskusih umorov žensk, ki so jih zagrešili njihovi nekdanji ali sedanji partnerji. Slovenijo v zadnjih dnevih pretresata kar dva umora žensk in en brutalen poskus umora. Zato bomo v današnjem svetovalnem servisu govorili o tem, kako si lahko pomagajo žrtve nasilja in kaj lahko storijo tisti, ki so nasilju priča. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila Dalido Horvat iz Društva SOS telefon in predstavnika policije.
Osmega septembra zaznamujemo svetovni dan fizioterapije. Letošnja tema, osteoartroza, opozarja na številne posledice te degenerativne bolezni, ki pa bi jih fizioterapevti s svojim strokovnim znanjem in veščinami lahko omilili. O pomenu fizioterapije za čim hitrejšo rehabilitacijo in tudi kot preventivi bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, naš gost bo Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Pokličite ali nam pišite.
Mnogo žensk ima težave z žlezo ščitnico; izvzeti pa niso tudi moški. Ob fizičnih znakih in simptomih bolnicam ter bolnikom grenijo življenje še čustvene in psihične posledice bolezni. Pogosto so tudi nerazumljeni in neslišani. Rešitev je obisk zdravnika, hitro postavljena diagnoza in ustrezno zdravljenje. Na vprašanja o žlezi ščitnici odgovarja zdravnica prof. dr. Simona Gaberšček iz Kliničnega centra v Ljubljani.
Veste, katerih opravil se je treba v nasadih jagodičja lotiti jeseni? In kakšni so plusi ter kakšni minusi jesenskega sajenja grmičastih rastlin v primerjavi s spomladanskim? Odgovorimo vam v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. Pa še nasvete za obiranje nekaterih poznejših sort jagodičja dodamo in seveda odgovorimo na vaša vprašanja. Ta sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že prej pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Ko govorimo o čuječnosti, govorimo o načinu posvečanja pozornost - usmerjena je namreč na trenutno izkušnjo. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov, zunanjega dogajanja. Mnogi raziskovalci opredeljujejo čuječnost kot zavedanje in neobsojajoče sprejemanje sedanjega trenutka. V petkovem svetovalnem servisu bo o čuječnosti govoril Robert Križaj iz Centra za čuječnost Sati. Pokličite ali nam pišite.
Burgerji so v zadnjih letih dobili domovinsko pravico tudi v naših krajih, predvsem pa presegli stereotip prepečene pleskavice. Že res, da so burgerji značilni predstavniki »street food-a« ali ulične hrane, ampak prav tako lahko postanejo zvezde vašega jedilnika v vseh letnih časih. Kako pripraviti slastne, mehke štručke ali bombete, ki so temelj odličnega burgerja? Kako zanj izbrati pravo meso in kako ga pravilno speči? Če k temu dodamo še zelenjavo z domačega ali sosedovega vrta, doma pripravljene omake in namaze ter ščep kulinarične domišljije, bomo prepričali tudi najbolj izbirčne jedce. Vse o burgerjih v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič.
Konec omejitev zaradi epidemije, poletni čas in počinice. Mladim so se spet na široko odprla vrata v svet druženja in zabav in s tem priložnosti za uporabo različnih psihoaktivnih snovi, od alkohola in marihuane do tradicionalnih in novih drog. V kakšnih kontekstih, na kakšne načine in kako pogosto mladi segajo po drogah? Katere so trenutno najbolj razširjene, katere najnevarnejše in kako preprečiti tvegano in čezmerno rabo? Na vaša vprašanja bo v tokratnem Svetovalnem servisu odgovarjala psihoterapevtka Mina Paš iz Združenja Drogart. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran prvi.rtvslo.si ali pokličite med oddajo na telefonsko številko 01/ 475 22 22.
V večini vrtcev imajo starši približno teden dni časa, da svojega otroka s prilagojenim urnikom in prisotnostjo v igralnici uvedejo v nov ritem. Gre za uvajalno obdobje, ki pripada vsakemu, ki prvič prestopa vrata vrtčevske igralnice. S tem se seveda spremeni dnevni ritem otroka in celotne družine. Kako postopno naj bo uvajanje – v nekaterih vrtcih za to obdobje dopuščajo teden ali dva, ponekod celo tri? V torkovem Svetovalnem servisu bo z nami predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj.
V lanskem letu je državno štipendijo prejemalo skupaj nekaj več kot 52 tisoč dijakov in študentov. Povprečna višina štipendije je bila 112 evrov. Višina zneska je v zadnjih desetih letih padla, je pa v tem času naraslo število prejemnikov. O pogojih, ki jih morajo izpolnjevati dijaki in študenti, postopku vlaganja, aktualnih rokih in tudi o tem, kaj se zgodi, če posameznik letnika ne dokonča pravočasno – v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina.
Partnerski odnos prinaša številna vprašanja in izzive. Pomembno je uravnoteženo ravnovesje med avtonomnostjo in povezanostjo, ko pa se to poruši, velikokrat pride ločitev. Kako pa se življenja po ločitvi lotiti kot mama in oče, kako nadaljevati vlogo staršev in hkrati sprejeti ločitev, so pomembna vprašanja, o katerih bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka.
Asistenčni sistemi v novejših avtomobilih nam lahko olajšajo vožnjo, če jih znamo uporabljati, ali pa jo otežijo, če nismo dovolj dobro seznanjeni z njihovim delovanjem. Kaj vse zmorejo in kakšna je razlika med asistenčnimi sistemi in sistemi za avtonomno vožnjo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali neodvisnega svetovalca Igorja Matka iz MTL Garage.
V sredin Svetovalni servis prihaja v. d. generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Špela Isop. Z njo bomo govorili o družinskih prejemkih ter prejemkih v okviru starševskega varstva. Med te spadajo starševsko nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa, do plačila prispevkov pri 4 otrocih ali več ter nadomestilo za odmor za dojenje. Družinski prejemki pa so starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek in pomoč pri nakupu vinjete.
Delo od doma, na daljavo, izven prostorov delodajalca, ima številne dobre učinke. Kako je opredeljeno v delovnem pravu in kako se ga določi v pogodbi o zaposlitvi? Kdaj je potrebna nova pogodba in kdaj zadostuje aneks? Kakšne obveznosti ima delodajalec in kakšne delavec? V studiu Prvega je naša gostja odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.
V ponedeljkovem svetovalnem servisu bo govor o prodaji vina. Kdaj prodajati vina, po kakšni ceni, kako izbrati najboljše prodajne poti, ki pritegnejo prave kupce? Kakšna naj bo etiketa na vinski steklenici in v kakšni embalaži naj steklenico ponudimo trgu? Komu bomo prodajali: vinskim trgovcem, hotelom, restavracijam, zbirateljem redkih vin? Naj bo vinar v restavraciji navzoč tudi z vinom na kozarec? Ali vina prodajati glede na okus ali na regijo? O tem se bomo pogovarjali z enologom Mojmirjem Wondro.
Kuhinja je nekoč bila, marsikje pa še vedno je, osrednji prostor doma. Otroci starše pri pripravi jedi in kuhanju opazujejo, sčasoma lahko tudi sami vse bolj sodelujejo pri tem opravilu. Kdaj in na kakšen način jih vkljúčiti v peko in kuhanje, da bo to primerno njihovi starosti ter sposobnostim, bo osnovno vprašanje petkovega Svetovalnega servisa. V studiu se nam bo po osmi pridružila Ana Žontar Kristanc, avtorica več kuharskih knjig.
Neveljaven email naslov