Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci - klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kako se zaščitimo pred klopi, kako ji pravilno odstranimo in kakšni so znaki okužbe boste izvedeli v torkovem svetovalnem servisu. Naša gostja bo docentka doktorica Mateja Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. Po osmi na Prvem! Voditelj Robert Bogataj.
BREZ PANIKE, KO NA KOŽI ODKRIJETE KLOPA
V pomladnih dneh, ko lepo vreme in toplo sonce kar vabita na svež zrak, se veliko ljudi odpravi v naravo. A na potepu po travnikih in gozdovih na nas prežijo mali zajedalci – klopi, ki lahko prenašajo mnoge nevarne bolezni. Med njimi sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. O odstranjevanju klopov, zaščiti in cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu z gostjo docentko doktorico Matejo Logar, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
Klopi
Klopi so majhne živali, ki so lahko kar nekaj časa prisesani na koži preden jih sploh opazimo.
Ko so prisesani izločajo različne snovi:
– anestetike zato ranica ne boli.
– snovi, ki preprečujejo strjevanje snovi, da laže sesajo kri.
– mikrobe , ki povzročajo klopni meningitis, boreliozo in še nekatere drugebolezni, ki pa pri nas niso tako pogoste
Kaj storiti, ko na koži odkrijemo prisesanega klopa?
Predvsem brez panike, ker je verjetnost, da bomo dobili katero od naštetih bolezni relativno majhna. Klopa skušamo čim bolj nežno odstraniti, s čim manj manipulacijami. Če ga stiskamo ali nanj nanesemo olje, alkohol, ali cigaretni dim obstaja možnost, da se bo klop začel dušiti in bo zaradi tega izločil še več sline in z njo tudi mikrobe.
Klopa trdno primemo s prstoma in ga skušamo, s pomočjo pincete ali robčka, z nežnimi rotirajočimi gibi potegniti iz kože. Tudi če klopa zatrgamo ni nobene večje nevarnosti za okužbo, saj je v koži ostalo le sesalo. Morda bo prišlo le do blage vnetne reakcije in telo bo čez nekaj dni samo izločilo tujek.
Preventiva
Preden gremo v naravo si oblečemo svetla oblačila, ker klopa na njih laže opazimo. Vidne dele kože zaščitimo z repelenti, kemičnimi snovmi, ki odganjajo klope. Zavedati se moramo, da so repelenti proti klopom učinkoviti krajši čas kot proti komarjem ali brencljem. Učinkovitost je krajša tudi, če zelo piha ali se močno znojimo. Ko pridemo domov čim prej slečemo oblačila, jih pretresemo, po možnosti operemo ali jih damo vsaj v sušilni stroj, da klope uničimo. Potem se stuširamo in prečešemo lase.
V gozdu se klopi skrivajo v podrasti, na domačem vrtu pa sta idealno bivališče za klope živa meja in okrasni grmi.
Cepljenje
Obstaja varno in učinkovito cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu. Za popolno zaščito, ki je okoli 97 %, so potrebni trije odmerki. Prvemu odmerku naj čez mesec dni sledi drugi odmerek, tretji pa čez pol leta ali leto. Temu sledijo poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje na pet let. Pri osebah starejših od 60 velja, da naj bi poživitvene odmerke dobivali vsaka tri leta. Cepimo lahko tudi otroke, od drugega oziroma tretjega leta naprej.
Cepimo se v obdobju ko ni klopov, se pravi od novembra do februarja, to pa zato, da dobimo dva odmerka in s tem ustvarimo relativno visoko zaščito.
Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in nežnim rokovanjem s tkivom praviloma poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Vendar enako pomembna je potem tudi nega brazgotine. Zato se marsikomu zastavljata vprašanji, kako prepoznamo vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati? O tem z gostom travmatologom Alešem Fischingerjem, dr. med. iz UKC Ljubljana in Zavoda za nego brazgotin.
Po letošnji, sodeč po temperaturah, relativno dolgi zimi so se na naše ceste vrnili tudi motoristi. Izkušeni vozniki motornih koles vedo, da so prav prvi kilometri nove sezone najbolj kritični. Na kaj moramo biti ob tem pozorni in kaj obeta novi zakon, ki dovoljuje vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov tudi voznikom z vozniškim dovoljenjem B, bo odgovarjal Vojko Safran, inštruktor varne vožnje pri AMZS in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Pokličite nas ali nam pišite prek obrazca na spletni strani Prvega.
Pomladno vreme in višje temperature na plano vsako leto zvabijo tudi nekatere živali, ki jih nismo najbolj veseli. Mnoge motijo žuželke, še posebej nezaželene so v naših bivališčih mravlje, ose, muhe, komarji, drugi se vsako leto borijo z glodavci, kot so miši, podgane, polhi. Kako ravnati preventivno, da jih ne privabimo v svoj dom, kaj storiti, ko so že prisotni? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na ta vprašanja odgovarjal Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Pokličite ali nam pišite!
Prostor je eden temeljnih elementov državnosti in zato je obvladovanje prostora tudi ena izmed najpomembnejših dejavnosti, ki jih izvaja država. Brez geodetskih načrtov in prostorskih podatkov ni strateškega načrtovanja, niti uvrščanja objektov v prostor. Kaj pomeni termin urejena meja in zakaj se meja obravnava kot neurejena, čeprav ima okoli parcele vse mejnike? Na vprašanja o osnovnih pojmih geodetskih storitev odgovarja Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije.
V supervolilnem letu 2022 bodo najprej na vrsti aprilske državnozborske volitve. Kdaj in kje lahko predčasno volite? Kdo lahko glasuje na domu? Kje bodo volišča dostopna invalidom? Do kdaj je treba obvestiti okrajno volilno komisijo, da želite glasovati na t. i. volišču OMNIA? Kaj pomeni pravilno izpolnjena glasovnica? Gost torkovega svetovalnega servisa po osmih na Prvem bo direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.
Mladi v Sloveniji v povprečju izgubijo nedolžnost pri 17 letih in pol, dekleta nekoliko prej kot fantje. Čeprav se povprečna starost pri prvem spolnem odnosu znižuje, pa to ne pomeni, da so mladi neodgovorni. Kot kažejo raziskave, prvi spolni odnos načrtujejo in v več kot 90 odstotkih uporabijo kondom. Raba kondoma se pozneje, ko vstopajo v trajnejša seksualna razmera, nekoliko zniža, se pa poveča uporaba kontracepcijskih tabletk. Dobra kontracepcija ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami in neželeno nosečnostjo. Kako izbrati pravo? Na vprašanja je odgovarjala ginekologinja Tinkara Srnovršnik, dr. med. spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Znaki in simptomi luskavice so pri ljudeh različni in odvisni od oblike in resnosti bolezni. Gre za kronično bolezen, vendar imamo danes pri nas najsodobnejša učinkovita in varna zdravila, ki bolnikom omogočajo boljše obvladovanje bolezni, zdravljenje pa je prilagojeno vsakemu posamezniku. O luskavici in o življenju z njo bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije. Pokličite ali nam pišite.
Cene rastejo in to občutimo tudi na družinskih in osebnih financah. Kako lahko ublažimo udarec po denarnici z načrtovanjem nakupov in odpovedovanjem najmanj nujnim stvarem, ki smo si jih še včeraj lahko privoščili? Kako je s posojili; tistimi, ki jih nameravamo najeti, in kako bo rast obrestnih mer vplivala na že najeta posojila? V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo gostili finančno svetovalko, mag. Ano Vezovišek.
Posledice žledolomov, vetrolomov in podlubnikov so opazne tudi na gozdnih površinah koroške regije, zato so izjemnega pomena pogozdovanje, skrb za nego mladega gozda ter načrtno in trajnostno gozdarjenje. O sanaciji in varovanju gozdov, pomenu tega habitata za družbo in gozdnem bontonu z gostjo Simono Ota iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Naravna kozmetika je praviloma tista, ki ne vsebuje agresivnih vonjev, kričečih barv, toksičnih dodatkov in konzervansov. Kako jo prepoznamo na policah trgovin in predvsem – s katerimi sestavinami jo lahko izdelamo sami? Tudi iz svežih rastlin lahko namreč, kot bo povedala gostja torkovega Svetovalnega servisa aromaterapevtka Ana Ličina (Aroma Atelier), naredimo prvovrstno domačo kozmetiko, recimo kremo za telo, balzam za ustnice ali šampon.
Če spomladi potrebujemo nova oblačila, ker smo čez zimo pridobili kar precej kilogramov, je verjetno čas za hujšanje. Od česa je odvisna uspešnost zmanjševanja teže, kakšen vpliv imajo psihološki dejavniki, kot so stres, izčrpanost, žalost in depresija, na uspešnost hujšanja? S čim naj nadomestimo tolaženje s hrano? Naša gostja je zdravnica dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Služnostna pravica je stvarna pravica do uporabe tujega imetja. Kako jo pridobimo in kdaj preneha? Kaj lahko storimo, če je ovirana? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so take pravice prenosljive? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po osmih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar.
Po rezi in vezi se morajo vinogradniki zdaj osredotočiti na gnojenje, obdelavo in oskrbo tal ter na zelena dela. Osnova gnojenja je analiza tal, s katero dobi vinogradnik podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh. Mineralna gnojila lahko nadomestimo z ekološkimi gnojili. Pomembno je tudi vzdrževanje travne ledine in rahljanje tal v vinogradih. Strokovnjaki pa v tem času priporočajo tudi spomladansko škropljenje z žveplom. O delih v vinogradih se bomo pogovarjali z Mojco Mavrič Štrukelj s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Standardno beljenje, barvna popestritev sten in raba različnih dekorativnih tehnik v zasebnih in tudi poslovnih prostorih. Konkretno – kaj pri takšni osvežitvi oziroma prenovi notranjih sten narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži ali morebiti s črno zidno plesnijo? Gost: slikopleskarski mojster Dušan Presetnik.
Po zimskem premoru bomo spet obuli tekaške copate. V katerih primerih je krajši ali daljši počitek koristen? Kako vnovič začeti teči in koliko obremenitve si lahko privoščimo po počitku? Tekaške nasvete, tudi za začetnike, v studiu Prvega z vami deli profesor športne vzgoje Urban Praprotnik.
Maščobe so glavni vir energije in ključnega pomena pri absorpciji nekaterih vitaminov. A med maščobe sodijo tudi take, ki zdravju škodijo in pospešijo nastanek različnih bolezni. V petkovem Svetovalnem servisu razložimo razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobami, med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami ter odgovorimo na vedno aktualno vprašanje: margarina ali maslo? Gostja: Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko.
Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko malo pomagamo, da bo živahnejši in bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo in prezračujejo, zakaj vanjo ne naseljujemo rib in zakaj je vrtna mlaka lahko dober učni pripomoček pa tudi prostor sprostitve in umirjanja? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Pred začetkom kolesarske sezone preverjamo, kaj pomeni, da je kolo tehnično brezhibno in kako naj bo opremljeno, da je vožnja z njim varna. Pa tudi, kakšna naj bo čelada, da dobro varuje kolesarjevo glavo pri morebitnih padcih. Gost je strokovnjak za kolesa Primož Čerin.
Kalčki nam lahko popestrijo in obogatijo prehrano. Kako pridelamo kalčke na domači okenski polici? Kakšen kalilnik potrebujemo? Iz katerih semen lahko vzgojimo kalčke? Zajtrk s kalčki, napitek iz kalčkov, praženi kalčki z ingverjem, pašteta iz pšeničnih kalčkov, ter juhe, solate, prelivi in sladice iz kalčkov. Gostja torkovega svetovalnega servisa bo poznavalka pridelovanja in priprave jedi iz kalčkov Mateja Reš.
Neveljaven email naslov