Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lili in Marlen, prodajalka zelenjave in bolničarka

18.08.2020

Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto?

Na okupirani radijski postaji Beograd so 18. avgusta 1941 začeli dnevno vrteti pesem Lili Marlen

Je Lili Marlen res »najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov«? Kdo je bil v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se ob laterni pred vhodom v vojašnico poslavlja od vojaka, ko se ta odpravlja na fronto? Polona Glavan, pisateljica, prevajalka, članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, kjer to pesem dobro poznajo in prepevajo:

"Hans Leip, nek nemški skladatelj, je leta 1915 napisal to pesem. Mislim, da se je zdravil v vojaški bolnišnici in mislil na dve dekleti, ki sta mu bili pač všeč. Eni je bilo ime Lili, drugi Marlen in potem je on to skombiniral."

Lili je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo v bistvu ime Betty, a so jo vsi klicali Lili. Marlen pa je bila bolničarka. Nekateri viri trdijo, da je bila Lili celo Hansovo dekle, Marlen pa dekle Hansovega prijatelja. Dekleti sta navdihnili znamenito besedilo, ki pa sprva ni doseglo večje prepoznavnosti.

"Preden je pa prišlo do uglasbitve, izvedbe in potem popularnosti, je pa minilo kar dosti časa. To je bilo pa v 30-ih letih."

Takrat sta predvsem dve pevki pripomogli k njeni priljubljenosti - Lale Andersen in Marlene Dietrich - in to kljub temu da je celo nemški nacistični vrh nasprotoval tej pesmi.

"Geobbels ni odobraval te pesmi, ker naj bi pomehkužila vojake. Nasprotovanje partizanske strani je bilo pa tudi razumljivo. Brala sem recimo pričevanje - mislim, da pričevanje Poldeta Bibiča - da so med mučenjem zapornikov v celjskem Piskru na ves glas predvajali to pesem. Potem se seveda da razumet tudi ta odpor. Čeprav pesem sama ni nič kriva, bi lahko rekli."


Torkov kviz

229 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Lili in Marlen, prodajalka zelenjave in bolničarka

18.08.2020

Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto?

Na okupirani radijski postaji Beograd so 18. avgusta 1941 začeli dnevno vrteti pesem Lili Marlen

Je Lili Marlen res »najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov«? Kdo je bil v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se ob laterni pred vhodom v vojašnico poslavlja od vojaka, ko se ta odpravlja na fronto? Polona Glavan, pisateljica, prevajalka, članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, kjer to pesem dobro poznajo in prepevajo:

"Hans Leip, nek nemški skladatelj, je leta 1915 napisal to pesem. Mislim, da se je zdravil v vojaški bolnišnici in mislil na dve dekleti, ki sta mu bili pač všeč. Eni je bilo ime Lili, drugi Marlen in potem je on to skombiniral."

Lili je bila prodajalka zelenjave, ki ji je bilo v bistvu ime Betty, a so jo vsi klicali Lili. Marlen pa je bila bolničarka. Nekateri viri trdijo, da je bila Lili celo Hansovo dekle, Marlen pa dekle Hansovega prijatelja. Dekleti sta navdihnili znamenito besedilo, ki pa sprva ni doseglo večje prepoznavnosti.

"Preden je pa prišlo do uglasbitve, izvedbe in potem popularnosti, je pa minilo kar dosti časa. To je bilo pa v 30-ih letih."

Takrat sta predvsem dve pevki pripomogli k njeni priljubljenosti - Lale Andersen in Marlene Dietrich - in to kljub temu da je celo nemški nacistični vrh nasprotoval tej pesmi.

"Geobbels ni odobraval te pesmi, ker naj bi pomehkužila vojake. Nasprotovanje partizanske strani je bilo pa tudi razumljivo. Brala sem recimo pričevanje - mislim, da pričevanje Poldeta Bibiča - da so med mučenjem zapornikov v celjskem Piskru na ves glas predvajali to pesem. Potem se seveda da razumet tudi ta odpor. Čeprav pesem sama ni nič kriva, bi lahko rekli."


18.06.2024

100 let od uvedbe študija arheologije na Filozofski fakulteti

100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno "stotico", in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


11.06.2024

Milton Glaser: I ❤ NY

Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? "V New Yorku z napisom »I love NY«," pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.


04.06.2024

Stara Drama zapira svoja vrata do konca leta 2026

V soboto bo na sporedu zadnja predstava, odigrana na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. S to predstavo se sezona (zaradi selitve) predhodno zaključuje. Vrata v Dramo se bodo za gledalce zaprla, dokončali bodo selitev (ki sicer že poteka), stari prostori pa bodo tako pripravljeni na težko pričakovano prenovo.


28.05.2024

Kompost je uporaben tudi poleti

Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu.


21.05.2024

"Čmrlja matica lahko gnezdo ogreje za 20 stopinj nad temperaturo okolice"

Včeraj, ob svetovnem dnevu čebel, so bile v ospredju medijskih vsebin čebele. Zato se danes spodobi, da opozorimo na prav tako pomembne (divje) opraševalce, ki jim ponavadi namenjamo manj pozornosti: čmrlje. Po krivici se jih držijo pridevniki kot so "debel", "len" in "počasen". Čmrlji so hitri in spretni letalci, so pa tudi opraševalci paradižnika, ki ga čebele ne morejo oprašiti. Še več zanimivih dejstev iz življenja čmrljev je v Torkovem kvizu opisal dr. Danilo Bevk, raziskovalec opraševalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo.


14.05.2024

V vojski ni individualizma

15. maja ima Slovenska vojska svoj dan - na ta dan pred 33 leti so namreč slovenski naborniki začeli vojaški rok služiti le v Sloveniji. Bodo pa v vojski ta dan letos obeležili dan prej, 14. maja (danes), s prireditvijo v Mariboru, natančnje v dvorani Tabor in pred njo. To je razlog, da v današnjem Torkovem kvizu gostimo poročnico Katarino Miklavžina iz Slovenske vojske, ki nam v naslendjih 10 minutah približa usposabljanje in delo v tej instituciji.


07.05.2024

Dr. Andrej Pompe: "ABBA je delala komercialno glasbo, ki ni bila komercialna"

Evrovizijsko vročico pred prvim predizborom 68. tekmovanja za pesem Evrozivije, ki se letos odvija na Švedskem, v etru Prvega stopnjujemo s Torkovim kvizom o ABBI! V čem se je švedska pop skupina razlikovala od ostalih pop skupin svojega časa in kaj je tisto, kar jih je naredilo tako posebne, da so še danes tako zelo priljubljeni in jih že označujemo za "fenomen"? Sogovornik: dr. Andrej Pompe, legendarni glasbenik in strokovnjak za upravljanje blagovnih znamk.


30.04.2024

Peter Baloh, Thriverse: "40-urni delovni teden je ostanek preteklosti"

Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.


23.04.2024

Bralna značka, slovenska nesnovna kulturna dediščina

23. april je od leta 1995 Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan, ko praznuje knjiga ter bralke in bralci po svetu. Torkov kviz zato tokrat posvečamo gibanju, ki se je iz lokalne ideje razširilo na naiconalno raven in nad branjem navdušlo predvsem otroke in mladino. O Bralni znački pripoveduje Manca Perko, generalna sekretarka Društva bralna značka Slovenije - ZPMS.


16.04.2024

Turbulence v zraku bodo pogostejše

Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.


09.04.2024

Meteorit pade na površino Slovenije vsaki dve leti

Katera je najstarejša stvar, ki jo lahko na Zemlji primete v roke? Odgovor je preprost: meteorit. Približno 4,57 milijarde let so stari meteoriti, ki so jih našli tudi pri nas, torej na slovenskih tleh. Tudi mi smo jih našli – v posebni komori, kjer jih preučujejo in poskušajo razumeti njihovo zgodovino. Sogovornik: Bojan Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO


02.04.2024

Čebulica tulipanov za ceno hiše

Sogovornica v tokratnem Torkovem kvizu je prof. dr. Marina Dermastia, botaničarka, pisateljica učbenikov in knjig, predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V ospredje smo namreč postavili zgodovino tulipanov, ki je zelo pestra. Ste vedeli, da so njihove čebulice v najboljših časih dosegale vrtoglave cene, privoščili so si jih samo tisti z res debelimi denarnicami?


26.03.2024

Zamrzovalnik naj bo zapolnjen do dveh tretjin prostornine

Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!


19.03.2024

Rogovje je najhitreje rastoče živalsko tkivo

Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.


12.03.2024

Kako se ptički ženijo?

Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.


05.03.2024

"Tako kot poznamo krvave diamante, poznamo pri parfumih krvavo vanilijo"

Z začetkom pomladi se začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi kot nadaljevanje zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz zaključili z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih do nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.


27.02.2024

"Kapljica solze nastane, ko se tekočina oblikuje v volumen vsaj 7 mikrolitrov"

Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.


20.02.2024

Kranjska čebela je bila naš največji izvozni artikel

Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.


13.02.2024

Rabljena kurentova oprema stane okoli 1000 evrov

Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.


06.02.2024

Nam pametni telefon na podlagi prisluškovanj ponuja personalizirane oglase?

Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.


Stran 2 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov