Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Novi koronavirus je nevidni sovražnik. O njem nam več povedo številke, še več pa izvemo iz zgodb ljudi, ki se skrivajo za njimi. Tokrat nam bo v Ultrazvoku svojo razgrnil znani slovenski glasbenik Simon Gomilšek, ki se ga spomnimo, ko nas je s soprogo Diano zastopal na Pesmi Evrovizije. Svojo izkušnjo o premagovanju koronavirusne bolezni 19 in ozdravitvi je za oddajo Ultrazvok povedal Iztoku Koncu. Foto: Simon Gomilšek
Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković
Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay
Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice
V teh dneh je lahko odklop od vsakdanjih skrbi in tegob čuječnost. S čuječnostjo se v želji, da bi učinkovito premagali stres in osebnostno zrasli spoznava vedno več ljudi Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Številne študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje, saj zmanjšuje stres, tesnobnost, depresivnost in s tem izboljša kakovost življenja. To splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Ultrazvok predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice, čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: cm_dasilva/ pixabay
V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay
Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons
Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA
Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay
Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc*
»Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY
Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain
V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay
Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay
Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay
Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay
Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay
Pričakuje se, da so decembrski dnevi polni veselja in topline; zato tudi rečemo veseli december, praznični december. Vendar pa psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos opozarja, da je zadnji mesec v letu za marsikoga lahko tudi stresen, osamljen, žalosten, otožen. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino. O tem v oddaji Ultrazvok dr. Tjaša M. Kos in Iztok Konc. Foto: JillWellington/ Pixabay
Porodničar prof. dr. Miha Lučôvnik v ljubljanski Porodnišnici vodi intenzivni oddelek, na katerega sprejmejo najbolj ogrožene nosečnice. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe opozarja, da se lahko pri nekaterih nosečnicah nevarno zaplete prav gripa. Zato pozdravlja odločitev, da je zanje zdaj cepljenje proti gripi brezplačno. Pediater Denis Baš iz Klinike Juventina pa želi, da otroci proti gripi ne bi bili zaščiteni le pred rojstvom in takoj po njem, temveč tudi kasneje. Svari, da se gripa pogosto nadaljuje s pljučnico, ki resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo
Neveljaven email naslov