Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.
foto: VivCaruna/ Flickr, cc
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov
