Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.
Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.
O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.
Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.
Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.
Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.
Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.
O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.
Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.
Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.
Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov