Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.

Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.

Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.

Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.

Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.

Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.

Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs: