Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.
Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.
Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.
Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.
Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.
Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs:
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.
Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.
Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.
Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.
Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.
Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs:
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov