Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.
Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.
Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.
Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.
Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.
Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs:
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.
Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.
Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.
Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.
Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.
Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs:
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov