Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko izveš, da imaš raka na prostati, te potolče

03.11.2016


Iskreno o raku prostate.

»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče,« dokonča misel danes oseminšestdesetletni sogovornik. Ko so mu pred enajstimi leti odkrili rakavo obolenje, ni vrgel puške v koruzo. Upošteval je priporočila zdravnikov, o raku veliko prebral, spremenil življenjski slog, pomoč pa poiskal tudi pri alternativcih.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med petdeset in šestdeset let.

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, od tega, koliko je razširjen v druge organe in tkiva ter od bolnikove starosti. Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija. Podatki kažejo, da se pri več kot polovici bolnikov zdravniki odločijo za kirurški poseg, s katerim odstranijo prostato. Slednje pri gospodu Janezu ni bilo potrebno. Zdravniki so mu predpisali zdravljenje z novimi hormonskimi zdravili, ki za več let ustavijo napredovanje bolezni in podaljšajo življenje.

Težave, ki moške opozarjajo na prostato

Prostata je moška žleza, ki leži tik pod mehurjem. Skoznjo vodi sečnica. Zdrava prostata (levo) je čvrsta, rakasto spremenjena (desno) pa izrazito povečana.

foto: Day Donaldson

Metastatski rak prostate je hormonsko odziven rak, kar pomeni, da se dobro odzove na terapije, s katerimi zmanjšajo nivo moškega spolnega hormona testosterona, pojasnjuje onkologinja dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na začetku lahko zdravniki bolezen dobro obvladujejo. Ko pa učinki terapije popustijo, imajo zdravniki zdaj na voljo nove metode zdravljenja. Vendar pa terapija ni brez stranskih učinkov: izguba mišične mase, osteopenija in osteoporoza, večja izpostavljenost sladkorni bolezni in srčno-žilnim obolenjem če naštejemo le najbolj pogoste.

Urolog asist. mag. Dejan Bratuš iz UKC Maribor pa opozarja na prve znake in simptome, na težave, zaradi katerih naj bi moški nujno stopili do svojega zdravnika.

Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča.

Zdravljenje v zadnjih letih hitro napreduje

Gospodu Janezu Kordišu se je dobro izšlo. Dobro počutje ohranja s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano; z njima blaži tudi stranske učinke zdravil.

Lani so v Sloveniji rak prostate odkrili pri več kot 1.400 moških. Približno polovico bolnikov so operirali, petintrideset odstotkov so zdravili z zdravili, dobrih deset odstotkov pa obsevali. Optimizem bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da zdravljenje raka prostate v zadnjih letih hitro napreduje. Nova hormonska zdravila ustavijo napredovanje bolezni, obsevanje je vedno bolj usmerjeno, sodobna robotska operacija pa omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje.

Zelo pomembno je, da moški bolezni ne skrivamo in o prostati ter težavah z njo odkrito spregovorimo.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ko izveš, da imaš raka na prostati, te potolče

03.11.2016


Iskreno o raku prostate.

»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče,« dokonča misel danes oseminšestdesetletni sogovornik. Ko so mu pred enajstimi leti odkrili rakavo obolenje, ni vrgel puške v koruzo. Upošteval je priporočila zdravnikov, o raku veliko prebral, spremenil življenjski slog, pomoč pa poiskal tudi pri alternativcih.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med petdeset in šestdeset let.

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, od tega, koliko je razširjen v druge organe in tkiva ter od bolnikove starosti. Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija. Podatki kažejo, da se pri več kot polovici bolnikov zdravniki odločijo za kirurški poseg, s katerim odstranijo prostato. Slednje pri gospodu Janezu ni bilo potrebno. Zdravniki so mu predpisali zdravljenje z novimi hormonskimi zdravili, ki za več let ustavijo napredovanje bolezni in podaljšajo življenje.

Težave, ki moške opozarjajo na prostato

Prostata je moška žleza, ki leži tik pod mehurjem. Skoznjo vodi sečnica. Zdrava prostata (levo) je čvrsta, rakasto spremenjena (desno) pa izrazito povečana.

foto: Day Donaldson

Metastatski rak prostate je hormonsko odziven rak, kar pomeni, da se dobro odzove na terapije, s katerimi zmanjšajo nivo moškega spolnega hormona testosterona, pojasnjuje onkologinja dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na začetku lahko zdravniki bolezen dobro obvladujejo. Ko pa učinki terapije popustijo, imajo zdravniki zdaj na voljo nove metode zdravljenja. Vendar pa terapija ni brez stranskih učinkov: izguba mišične mase, osteopenija in osteoporoza, večja izpostavljenost sladkorni bolezni in srčno-žilnim obolenjem če naštejemo le najbolj pogoste.

Urolog asist. mag. Dejan Bratuš iz UKC Maribor pa opozarja na prve znake in simptome, na težave, zaradi katerih naj bi moški nujno stopili do svojega zdravnika.

Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča.

Zdravljenje v zadnjih letih hitro napreduje

Gospodu Janezu Kordišu se je dobro izšlo. Dobro počutje ohranja s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano; z njima blaži tudi stranske učinke zdravil.

Lani so v Sloveniji rak prostate odkrili pri več kot 1.400 moških. Približno polovico bolnikov so operirali, petintrideset odstotkov so zdravili z zdravili, dobrih deset odstotkov pa obsevali. Optimizem bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da zdravljenje raka prostate v zadnjih letih hitro napreduje. Nova hormonska zdravila ustavijo napredovanje bolezni, obsevanje je vedno bolj usmerjeno, sodobna robotska operacija pa omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje.

Zelo pomembno je, da moški bolezni ne skrivamo in o prostati ter težavah z njo odkrito spregovorimo.


08.02.2024

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


03.01.2024

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.


28.12.2023

Dr. Jurij Hanžel je spisal najboljši letošnji medicinski doktorat

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili


20.12.2023

Dr. Borut Jug: »Paradoks holesterola« še ni dokazan

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo


13.12.2023

Vedno več mladih odraslih ima degenerativne deformacije hrbtenice

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti


06.12.2023

Slaba drža povezana tudi s težkim čustvovanjem in anksioznostjo

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?


29.11.2023

Do dolgoživosti s presaditvijo matičnih celic

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute


22.11.2023

Osebna izkušnja: Osteoporoza

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.


03.11.2023

Astma, KOPB, panični napad (repriza)

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?


03.11.2023

Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti (repriza)

Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.


30.10.2023

Gastroskopist Kristanc: Opažam, da ima vedno več ljudi težave z želodcem

Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.


25.10.2023

Za bolečinami v trebuhu se lahko skriva sindrom razdražljivega črevesja

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.


18.10.2023

Dr. Beović: Postcovidni sindrom prizadene najbolj aktivne ljudi

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije


10.10.2023

Osebna izkušnja: Kolonoskopija

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu


03.10.2023

Virus SARS-CoV2 celico ubije, mRNK cepivo pa ne

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop


27.09.2023

Veterinar, ki s škarjami reže gene in išče zdravilo za raka

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček


Stran 3 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov