Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iskreno o raku prostate.
»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče,« dokonča misel danes oseminšestdesetletni sogovornik. Ko so mu pred enajstimi leti odkrili rakavo obolenje, ni vrgel puške v koruzo. Upošteval je priporočila zdravnikov, o raku veliko prebral, spremenil življenjski slog, pomoč pa poiskal tudi pri alternativcih.
Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med petdeset in šestdeset let.
Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, od tega, koliko je razširjen v druge organe in tkiva ter od bolnikove starosti. Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija. Podatki kažejo, da se pri več kot polovici bolnikov zdravniki odločijo za kirurški poseg, s katerim odstranijo prostato. Slednje pri gospodu Janezu ni bilo potrebno. Zdravniki so mu predpisali zdravljenje z novimi hormonskimi zdravili, ki za več let ustavijo napredovanje bolezni in podaljšajo življenje.
Prostata je moška žleza, ki leži tik pod mehurjem. Skoznjo vodi sečnica. Zdrava prostata (levo) je čvrsta, rakasto spremenjena (desno) pa izrazito povečana.
foto: Day Donaldson
Metastatski rak prostate je hormonsko odziven rak, kar pomeni, da se dobro odzove na terapije, s katerimi zmanjšajo nivo moškega spolnega hormona testosterona, pojasnjuje onkologinja dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na začetku lahko zdravniki bolezen dobro obvladujejo. Ko pa učinki terapije popustijo, imajo zdravniki zdaj na voljo nove metode zdravljenja. Vendar pa terapija ni brez stranskih učinkov: izguba mišične mase, osteopenija in osteoporoza, večja izpostavljenost sladkorni bolezni in srčno-žilnim obolenjem če naštejemo le najbolj pogoste.
Urolog asist. mag. Dejan Bratuš iz UKC Maribor pa opozarja na prve znake in simptome, na težave, zaradi katerih naj bi moški nujno stopili do svojega zdravnika.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča.
Gospodu Janezu Kordišu se je dobro izšlo. Dobro počutje ohranja s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano; z njima blaži tudi stranske učinke zdravil.
Lani so v Sloveniji rak prostate odkrili pri več kot 1.400 moških. Približno polovico bolnikov so operirali, petintrideset odstotkov so zdravili z zdravili, dobrih deset odstotkov pa obsevali. Optimizem bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da zdravljenje raka prostate v zadnjih letih hitro napreduje. Nova hormonska zdravila ustavijo napredovanje bolezni, obsevanje je vedno bolj usmerjeno, sodobna robotska operacija pa omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje.
Zelo pomembno je, da moški bolezni ne skrivamo in o prostati ter težavah z njo odkrito spregovorimo.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Iskreno o raku prostate.
»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče,« dokonča misel danes oseminšestdesetletni sogovornik. Ko so mu pred enajstimi leti odkrili rakavo obolenje, ni vrgel puške v koruzo. Upošteval je priporočila zdravnikov, o raku veliko prebral, spremenil življenjski slog, pomoč pa poiskal tudi pri alternativcih.
Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med petdeset in šestdeset let.
Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, od tega, koliko je razširjen v druge organe in tkiva ter od bolnikove starosti. Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija. Podatki kažejo, da se pri več kot polovici bolnikov zdravniki odločijo za kirurški poseg, s katerim odstranijo prostato. Slednje pri gospodu Janezu ni bilo potrebno. Zdravniki so mu predpisali zdravljenje z novimi hormonskimi zdravili, ki za več let ustavijo napredovanje bolezni in podaljšajo življenje.
Prostata je moška žleza, ki leži tik pod mehurjem. Skoznjo vodi sečnica. Zdrava prostata (levo) je čvrsta, rakasto spremenjena (desno) pa izrazito povečana.
foto: Day Donaldson
Metastatski rak prostate je hormonsko odziven rak, kar pomeni, da se dobro odzove na terapije, s katerimi zmanjšajo nivo moškega spolnega hormona testosterona, pojasnjuje onkologinja dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na začetku lahko zdravniki bolezen dobro obvladujejo. Ko pa učinki terapije popustijo, imajo zdravniki zdaj na voljo nove metode zdravljenja. Vendar pa terapija ni brez stranskih učinkov: izguba mišične mase, osteopenija in osteoporoza, večja izpostavljenost sladkorni bolezni in srčno-žilnim obolenjem če naštejemo le najbolj pogoste.
Urolog asist. mag. Dejan Bratuš iz UKC Maribor pa opozarja na prve znake in simptome, na težave, zaradi katerih naj bi moški nujno stopili do svojega zdravnika.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča.
Gospodu Janezu Kordišu se je dobro izšlo. Dobro počutje ohranja s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano; z njima blaži tudi stranske učinke zdravil.
Lani so v Sloveniji rak prostate odkrili pri več kot 1.400 moških. Približno polovico bolnikov so operirali, petintrideset odstotkov so zdravili z zdravili, dobrih deset odstotkov pa obsevali. Optimizem bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da zdravljenje raka prostate v zadnjih letih hitro napreduje. Nova hormonska zdravila ustavijo napredovanje bolezni, obsevanje je vedno bolj usmerjeno, sodobna robotska operacija pa omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje.
Zelo pomembno je, da moški bolezni ne skrivamo in o prostati ter težavah z njo odkrito spregovorimo.
Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.
Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najbolj učinkovite pozna tudi dr. Škoberne. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Mojca Lorenčič
Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona
Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBo
Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar
Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBo
Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik
V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič
Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).
Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko Žličar
Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin
Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI
V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels
Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.
Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Neveljaven email naslov