Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iskreno o raku prostate.
»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče,« dokonča misel danes oseminšestdesetletni sogovornik. Ko so mu pred enajstimi leti odkrili rakavo obolenje, ni vrgel puške v koruzo. Upošteval je priporočila zdravnikov, o raku veliko prebral, spremenil življenjski slog, pomoč pa poiskal tudi pri alternativcih.
Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med petdeset in šestdeset let.
Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, od tega, koliko je razširjen v druge organe in tkiva ter od bolnikove starosti. Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija. Podatki kažejo, da se pri več kot polovici bolnikov zdravniki odločijo za kirurški poseg, s katerim odstranijo prostato. Slednje pri gospodu Janezu ni bilo potrebno. Zdravniki so mu predpisali zdravljenje z novimi hormonskimi zdravili, ki za več let ustavijo napredovanje bolezni in podaljšajo življenje.
Metastatski rak prostate je hormonsko odziven rak, kar pomeni, da se dobro odzove na terapije, s katerimi zmanjšajo nivo moškega spolnega hormona testosterona, pojasnjuje onkologinja dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na začetku lahko zdravniki bolezen dobro obvladujejo. Ko pa učinki terapije popustijo, imajo zdravniki zdaj na voljo nove metode zdravljenja. Vendar pa terapija ni brez stranskih učinkov: izguba mišične mase, osteopenija in osteoporoza, večja izpostavljenost sladkorni bolezni in srčno-žilnim obolenjem če naštejemo le najbolj pogoste.
Urolog asist. mag. Dejan Bratuš iz UKC Maribor pa opozarja na prve znake in simptome, na težave, zaradi katerih naj bi moški nujno stopili do svojega zdravnika.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča.
Gospodu Janezu Kordišu se je dobro izšlo. Dobro počutje ohranja s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano; z njima blaži tudi stranske učinke zdravil.
Lani so v Sloveniji rak prostate odkrili pri več kot 1.400 moških. Približno polovico bolnikov so operirali, petintrideset odstotkov so zdravili z zdravili, dobrih deset odstotkov pa obsevali. Optimizem bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da zdravljenje raka prostate v zadnjih letih hitro napreduje. Nova hormonska zdravila ustavijo napredovanje bolezni, obsevanje je vedno bolj usmerjeno, sodobna robotska operacija pa omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje.
Zelo pomembno je, da moški bolezni ne skrivamo in o prostati ter težavah z njo odkrito spregovorimo.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Iskreno o raku prostate.
»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče,« dokonča misel danes oseminšestdesetletni sogovornik. Ko so mu pred enajstimi leti odkrili rakavo obolenje, ni vrgel puške v koruzo. Upošteval je priporočila zdravnikov, o raku veliko prebral, spremenil življenjski slog, pomoč pa poiskal tudi pri alternativcih.
Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med petdeset in šestdeset let.
Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, od tega, koliko je razširjen v druge organe in tkiva ter od bolnikove starosti. Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija. Podatki kažejo, da se pri več kot polovici bolnikov zdravniki odločijo za kirurški poseg, s katerim odstranijo prostato. Slednje pri gospodu Janezu ni bilo potrebno. Zdravniki so mu predpisali zdravljenje z novimi hormonskimi zdravili, ki za več let ustavijo napredovanje bolezni in podaljšajo življenje.
Metastatski rak prostate je hormonsko odziven rak, kar pomeni, da se dobro odzove na terapije, s katerimi zmanjšajo nivo moškega spolnega hormona testosterona, pojasnjuje onkologinja dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na začetku lahko zdravniki bolezen dobro obvladujejo. Ko pa učinki terapije popustijo, imajo zdravniki zdaj na voljo nove metode zdravljenja. Vendar pa terapija ni brez stranskih učinkov: izguba mišične mase, osteopenija in osteoporoza, večja izpostavljenost sladkorni bolezni in srčno-žilnim obolenjem če naštejemo le najbolj pogoste.
Urolog asist. mag. Dejan Bratuš iz UKC Maribor pa opozarja na prve znake in simptome, na težave, zaradi katerih naj bi moški nujno stopili do svojega zdravnika.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh ali štirih. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča.
Gospodu Janezu Kordišu se je dobro izšlo. Dobro počutje ohranja s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano; z njima blaži tudi stranske učinke zdravil.
Lani so v Sloveniji rak prostate odkrili pri več kot 1.400 moških. Približno polovico bolnikov so operirali, petintrideset odstotkov so zdravili z zdravili, dobrih deset odstotkov pa obsevali. Optimizem bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da zdravljenje raka prostate v zadnjih letih hitro napreduje. Nova hormonska zdravila ustavijo napredovanje bolezni, obsevanje je vedno bolj usmerjeno, sodobna robotska operacija pa omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje.
Zelo pomembno je, da moški bolezni ne skrivamo in o prostati ter težavah z njo odkrito spregovorimo.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov