Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali se obeta zdravilo za astmo?

10.11.2016


Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ali se obeta zdravilo za astmo?

10.11.2016


Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.


08.02.2024

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


03.01.2024

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.


28.12.2023

Dr. Jurij Hanžel je spisal najboljši letošnji medicinski doktorat

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili


20.12.2023

Dr. Borut Jug: »Paradoks holesterola« še ni dokazan

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo


13.12.2023

Vedno več mladih odraslih ima degenerativne deformacije hrbtenice

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti


06.12.2023

Slaba drža povezana tudi s težkim čustvovanjem in anksioznostjo

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?


29.11.2023

Do dolgoživosti s presaditvijo matičnih celic

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute


22.11.2023

Osebna izkušnja: Osteoporoza

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.


03.11.2023

Astma, KOPB, panični napad (repriza)

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?


03.11.2023

Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti (repriza)

Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.


30.10.2023

Gastroskopist Kristanc: Opažam, da ima vedno več ljudi težave z želodcem

Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.


25.10.2023

Za bolečinami v trebuhu se lahko skriva sindrom razdražljivega črevesja

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.


18.10.2023

Dr. Beović: Postcovidni sindrom prizadene najbolj aktivne ljudi

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije


10.10.2023

Osebna izkušnja: Kolonoskopija

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu


03.10.2023

Virus SARS-CoV2 celico ubije, mRNK cepivo pa ne

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop


27.09.2023

Veterinar, ki s škarjami reže gene in išče zdravilo za raka

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček


Stran 3 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov