Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali se obeta zdravilo za astmo?

10.11.2016


Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ali se obeta zdravilo za astmo?

10.11.2016


Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


08.12.2022

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic


01.12.2022

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil


24.11.2022

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič


17.11.2022

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


03.11.2022

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


Stran 6 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov