Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.
O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.
Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?
“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”
Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović
V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.
Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.
Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.
O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.
Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?
“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”
Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović
V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.
Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.
Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Neveljaven email naslov