Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.«
Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š.
Originalni članek TUKAJ
Dolgi covid: Huda utrujenost me povsem paralizira TUKAJ
Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu, možganih ... TUKAJ
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.«
Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š.
Originalni članek TUKAJ
Dolgi covid: Huda utrujenost me povsem paralizira TUKAJ
Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu, možganih ... TUKAJ
Gripa je zelo nalezljiva okužba, ki se širi s kapljicami. Sogovornica in sogovornik tokratnega Ultrazvoka je prav gotovo ne podcenjujeta. Infektologinja dr. Daša Stupica je vsako leto priča, kako Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani poka po šivih, ko je obolevnost za gripo na višku. Raziskovalec in profesor dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru pa s skupino, ki jo vodi, razvija novo zdravilo proti gripi. Poskusi so pokazali, da so na pravi poti. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. F. A. Murphy/ Open Domain
Mateja Saje živi s Crohnovo boleznijo že več kot tri desetletja. Za njo so že štiri operacije in petintrideset kolonoskopij. Kljub bolezni živi aktivno in ostaja optimistična, saj so v zadnjih letih k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja zelo prispevala sodobna biološka zdravila. Pri Crohnovi bolezni imunski sistem napade celice prebavil. Najbolj pogosto sta prizadeta tanko in debelo črevo. Crohnova bolezen je kronična; obdobjem izboljšanja lahko sledijo poslabšanja z zapleti. Podrobneje v oddaji Ultrazvok z Matejo Saje, predsednico Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in z dr. Davidom Drobnetom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Elionas2/ Pixabay
Na to, da smo se zastrupili s hrano, nas opozorijo krči v trebuhu, driska, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Strokovnjaki poznajo že več kot 250 različnih bolezni, ki se prenašajo s hrano; med njimi so najpogostejše okužbe. Te povzročajo paraziti, virusi ali bakterije. V tokratnem Ultrazvoku podrobneje o okužbi s salmonelo in listerijo. Okužbe z obema bakterijama v Sloveniji skrbno spremlja specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: WikiImages/ Pixabay
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Izgorelost, depresija, žalovanje – študije kažejo, da je veliko svojcev oseb z Alzheimerjevo boleznijo soočenih prav s tem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Ocene kažejo, da za osebe z demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri nas skrbi že več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok. O izzivih, s katerimi se soočajo, v oddaji Ultrazvok psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič in Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay
Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so - članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report - da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz. To seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravnika, pač pa postane izjemno orodje v njegovih rokah. Podrobneje Helena Lovinčič.
Časa za počitek v hitrem tempu sodobnega načina življenja pogosto zmanjka, zato telo slej ko prej ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi… Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je izgorelost, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti? O tem se je za Ultrazvok Urška Henigman pogovarjala z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina, avtorico knjige Izgorelost, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi.
Pri nas najpogostejše duševne motnje so: depresija, tesnobnost, odvisnosti, prizadetosti spoznavanja in spomina ter drugi kognitivni primanjkljaji v starosti in številne druge motnje – recimo motnje hranjenja. Ker je 10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja, smo preverili, kako je pri nas organiziran sistem dostopa do psihiatrične oskrbe. Kako dolge so čakalne vrste in ali je pomanjkanje strokovnjakov sploh najpomembnejši problem pomanjkljive psihiatrične oskrbe?
Sodobna psihoterapija pomaga pri premagovanju duševnih stisk in je pomemben del zdravljenja številnih psihičnih obolenj. Je tudi možnost in priložnost za premagovanje notranjih spon, ki nas vežejo že od otroštva. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos pravi, da lahko prav s pomočjo psihoterapije zaživimo svobodno in samouresničujoče življenje. Pobliže se je spoznala že z različnimi psihoterapevtskimi smermi in pristopi. Po njenih besedah smo psihoterapijo po nepotrebnem obremenili s številnimi napačnimi predstavami in predsodki. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Naslovi v medijih bodejo v oči: »Najstnikova pljuča so kot pljuča sedemdesetletnika«, »Prva smrt v povezavi s kajenjem elektronskih cigaret«, »Elektronske cigarete – manjše zlo ali trojanski konj«. Iz Združenih držav Amerike poročajo o hudih zdravstvenih težavah mladih uporabnikov elektronskih cigaret. Oboleli so imeli različne zdravstvene težave; od lažjih pa do takih, ki so težko poškodovale pljuča in resno ogrozile njihovo zdravje ter življenje. Z rednim kajenjem e-cigaret ali vejpanjem namreč zdaj povezujejo že tudi nekaj smrtnih primerov. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z zdravnico Heleno Koprivnikar (NIJZ) in doc. dr. Mihaelo Zidarn (Klinika Golnik). Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kevsphotos/ Pixabay
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo
Ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice na Jesenicah ima veliko izkušenj z zdravljenjem išiasa. Pri išiasu se bolečina največkrat začne v križu. Traja dan, dva, lahko tudi nekaj tednov. Zgodi se, da poneha in se ponovno pojavi. Najbolj značilno za išias pa je, da se bolečina iz hrbta in križa razširi v nogo vse do stopala. Analgetiki, ki omilijo bolečino, so lahko blagi in jih v lekarni dobimo tudi brez recepta; zdravnik pa nam lahko predpiše tudi močnejše protibolečinske tablete. O išiasu v oddaji Ultrazvok svetuje ortoped mag. Andrej Prlja. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: guvo59/ pixabay
Vsak otrok je pomemben, pravi ginekologinja asist. dr. Vesna Fábjan Vodušek iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ko beseda nanese na okužbo novorojenčkov s streptokoki B. To so bakterije, ki so pri nekaterih ljudeh del normalne bakterijske flore; na otroka pa se z matere lahko prenesejo že pred ali med porodom. Čeprav zelo redko pa okužba s streptokoki B lahko resno ogrozi novorojenčkovo zdravje. Zato zdravniki ukrepajo že pred porodom in predpišejo antibiotike. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: rawpixel/ pixabay
Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain
Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons
Dr. Damjan Osredkar je otroški nevrolog. Na Pediatrični kliniki obravnava in spremlja bolnike s spinalno mišično atrofijo. To je živčno-mišična bolezen, s katero se v Sloveniji vsako leto rodita en do dva otroka. Brez ustreznega sodobnega zdravljenja se spinalna mišična atrofija hitro slabša. Zdaj je tudi pri nas že na voljo zdravilo, ki hudo in redko bolezen zaustavi ter prepreči otrokovo smrt. Z njim že dobro leto zdravijo trideset otrok. Rezultati so spodbudni: znaki bolezni so se ustavili pri vseh malih bolnikih, pri tretjini se je stanje tudi izboljšalo. Na vidiku pa je že nova terapija, s katero bo, kot vse kaže, moč spinalno mišično atrofijo celo pozdraviti. Pri njenem razvoju je sodelovalo slovensko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. Podrobneje o revolucionarnem genskem zdravljenju pa v oddaji Ultrazvok ameriški tehnolog Pete Gagnon, ki je glavni znanstvenik pri BIA Separations, in otroški nevrolog doc. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: 4961598/ Pixabay
Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja? Ljudje smo seveda različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja – pa vendar: kakšen način prehranjevanja je najbolj optimalen? Izvedeli boste v oddaji Ultrazvok. Katjo Simić je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: jarmoluk/ Pixabay
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay
»K meni v ambulanto sta prišla očka in mamica s triletnim fantkom, pri katerem smo med pregledom odkrili, da slabše vidi. Predpisala sem mu očala. Nekaj mesecev kasneje so se vrnili, vendar takrat z drugim problemom: fantek ni hotel sneti očal; z njimi se je hotel umivati, z njimi je hotel spati,« pripoveduje dr. Alma Kurent, ki v Zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljubljani zdravi otroke in mladostnike z očesnimi boleznimi in motnjami vida. Opozarja, da je prav slabovidnost pri otrocih in mladostnikih najpogostejši vzrok za enostransko poslabšanje vida. Čeprav največkrat povzroči le blago znižanje vidne ostrine, lahko vodi tudi do hude izgube vida in slepote. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Z dr. Almo Kurent se je srečal Iztok Konc. Foto: MabelAmber/ Pixabay
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo deset žensk in štirinajst moških. Zdaj poročajo že tudi o šestih novih primerih - skupno torej trideset. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Podrobneje pa v tokratnem Ultrazvoku z infektologom prof. dr. Francem Strletom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/ Pixabay
Neveljaven email naslov