Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnosti bomo “prisiljeni” spreminjati naše potovalne navade. V Sloveniji bomo dobili poenoten sistem javnega potniškega prometa, prve enotne vozovnice bodo na štirih območjih preizkusili že prihodnje leto.
Tako krasne novice smo poslušali minuli petek. Tri dni kasneje, v ponedeljek, pa je sledila hladna prha, novica o zahtevani 50-odstotni podražitvi vozovnic ljubljanskega mestnega prometa. To dvoje že v psihološkem smislu ne more dobro vplivati na tako željeno povečano navdušenje potnikov v javnem prevozu.
O izboljšavah, ureditvi in spremembah režima javnega prevoza se v Ljubljani pogovarjamo najmanj od uvedbe tramvaja 6. septembra 1901. Pred 110 leti je imela Ljubljana 36.000 prebivalcev, danes jih ima okroglo 10-krat več, če prištejemo še vse dnevne in občasne migrante. Zaradi službovanja, šolanja, turizma in drugih opravkov, pa se v javnem prevozu tako ali drugače zrcali vsa Slovenija.
A Slovenci smo kljub temu od vpogleda v najboljši sistem javnega prevoza še zelo zelo daleč. Ta je namreč po zagotovilih strokovnjakov v Hong Kongu in prav nič bliže. Tam naj bi imeli zadevo tako lepo urejeno, da skoraj polovica (43 odstotkov), sicer relativno premožnih prebivalcev, sploh nima svojega osebnega avtomobila, ker ga preprosto ne potrebujejo.
Pri nas smo v zadnjih desetletjih doživeli številne predloge za ureditev javnega prevoza, a prav noben se ni izkazal za posebno uspešnega. V vseh večjih slovenskih mestih smo zgradili razširjene vpadnice, pa obvoznice, dočakali ljubljanski avtocestni obroč itd. Stanje na prometnem področju je danes še najbolje ponazoriti z znano krilatico, da smo prišli z dežja pod kap.
Vse razširitve prometnic so zadoščale le za nekaj časa, potem pa smo žalostno ugotavljali, da povečanja transporta z osebnimi vozili nikoli ne bomo zmogli prebaviti. Niti močno povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev niti mukotrpno cijazenje po mestnih ulicah, nas ne prepričata v prehod na javna prevozna sredstva. Vsaj ne v dovolj velikem številu, čeprav se zadeva malenkostno, po odstotek na leto, celo izboljšuje.
Nič čudnega, bi rekel kakšen zlobnež, saj so mestni avtobusi kvečjemu počasnejši od osebnih vozil in ne obratno.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V prihodnosti bomo “prisiljeni” spreminjati naše potovalne navade. V Sloveniji bomo dobili poenoten sistem javnega potniškega prometa, prve enotne vozovnice bodo na štirih območjih preizkusili že prihodnje leto.
Tako krasne novice smo poslušali minuli petek. Tri dni kasneje, v ponedeljek, pa je sledila hladna prha, novica o zahtevani 50-odstotni podražitvi vozovnic ljubljanskega mestnega prometa. To dvoje že v psihološkem smislu ne more dobro vplivati na tako željeno povečano navdušenje potnikov v javnem prevozu.
O izboljšavah, ureditvi in spremembah režima javnega prevoza se v Ljubljani pogovarjamo najmanj od uvedbe tramvaja 6. septembra 1901. Pred 110 leti je imela Ljubljana 36.000 prebivalcev, danes jih ima okroglo 10-krat več, če prištejemo še vse dnevne in občasne migrante. Zaradi službovanja, šolanja, turizma in drugih opravkov, pa se v javnem prevozu tako ali drugače zrcali vsa Slovenija.
A Slovenci smo kljub temu od vpogleda v najboljši sistem javnega prevoza še zelo zelo daleč. Ta je namreč po zagotovilih strokovnjakov v Hong Kongu in prav nič bliže. Tam naj bi imeli zadevo tako lepo urejeno, da skoraj polovica (43 odstotkov), sicer relativno premožnih prebivalcev, sploh nima svojega osebnega avtomobila, ker ga preprosto ne potrebujejo.
Pri nas smo v zadnjih desetletjih doživeli številne predloge za ureditev javnega prevoza, a prav noben se ni izkazal za posebno uspešnega. V vseh večjih slovenskih mestih smo zgradili razširjene vpadnice, pa obvoznice, dočakali ljubljanski avtocestni obroč itd. Stanje na prometnem področju je danes še najbolje ponazoriti z znano krilatico, da smo prišli z dežja pod kap.
Vse razširitve prometnic so zadoščale le za nekaj časa, potem pa smo žalostno ugotavljali, da povečanja transporta z osebnimi vozili nikoli ne bomo zmogli prebaviti. Niti močno povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev niti mukotrpno cijazenje po mestnih ulicah, nas ne prepričata v prehod na javna prevozna sredstva. Vsaj ne v dovolj velikem številu, čeprav se zadeva malenkostno, po odstotek na leto, celo izboljšuje.
Nič čudnega, bi rekel kakšen zlobnež, saj so mestni avtobusi kvečjemu počasnejši od osebnih vozil in ne obratno.
Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.
Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Neveljaven email naslov