Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rio pred olimpijskimi igrami

02.08.2016

Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.

Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti

V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.

Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.

Vsaj komarji ne ropajo

Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:

A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.

Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.

Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.

Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.

Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”

Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.

Onesnaženje je največja sramota mesta

Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.

Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”

Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.

Rio zna gostiti mednarodne dogodke

Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.

Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger.

Razprodane so nogometne tekme

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.

Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Rio pred olimpijskimi igrami

02.08.2016

Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.

Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti

V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.

Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.

Vsaj komarji ne ropajo

Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:

A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.

Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.

Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.

Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.

Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”

Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.

Onesnaženje je največja sramota mesta

Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.

Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”

Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.

Rio zna gostiti mednarodne dogodke

Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.

Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger.

Razprodane so nogometne tekme

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.

Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.


05.10.2021

Širitve EU na Balkan ne bo, plan B pa ne obstaja

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.


29.09.2021

Cepljenje in stranski učinki

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?


15.09.2021

Gospodarski potencial konoplje

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.


14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje


08.09.2021

11. september, 20 let kasneje: Vasja Badalič in dr. Aleš Bučar Ručman

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek


07.09.2021

Nismo vsi v istem čolnu

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.


31.08.2021

Ne znamo, ne zmoremo ali nočemo vrednotiti potencialov gradov

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.


25.08.2021

Šport je pomemben pri rehabilitaciji in pripomore k boljšemu življenju invalidov

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.


24.08.2021

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.


18.08.2021

Nepripravljeni v novo šolsko leto

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.


17.08.2021

dr. Primož Šterbenc: Afganistan v širšem kontekstu

Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.


11.08.2021

Teorije zarote in kriza avtoritet

Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.


10.08.2021

Je tudi v bitki za talente denar najpomembnejša stvar?

Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?


21.07.2021

Hans Kluge, WHO: "Cepite se! Cepite se! Cepite se!"

Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.


20.07.2021

Begunci in migranti samo še figure na geostrateški politični šahovnici

Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije? Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler. Avtor: Gašper Andrinek.


14.07.2021

Nizozemski novinarji na teren tudi z varnostniki

Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.


13.07.2021

Valentin Inzko: Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva

Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.


06.07.2021

O birokraciji, ki nam vlada in kako se ji upreti

O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.


Stran 15 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov