Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rio pred olimpijskimi igrami

02.08.2016

Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.

Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti

V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.

Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.

Vsaj komarji ne ropajo

Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:

A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.

Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.

Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.

Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.

Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”

Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.

Onesnaženje je največja sramota mesta

Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.

Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”

Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.

Rio zna gostiti mednarodne dogodke

Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.

Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger.

Razprodane so nogometne tekme

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.

Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Rio pred olimpijskimi igrami

02.08.2016

Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.

Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti

V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.

Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.

Vsaj komarji ne ropajo

Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:

A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.

Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.

Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.

Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.

Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”

Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.

Onesnaženje je največja sramota mesta

Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.

Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”

Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.

Rio zna gostiti mednarodne dogodke

Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.

Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger.

Razprodane so nogometne tekme

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.

Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.


28.12.2022

Slovenija v letu 2022

Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.


27.12.2022

Na podstrešju: Obnavljamo abecedo duševnega zdravja

Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.


21.12.2022

Kaj vam postrežem?

Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.


20.12.2022

Na podstrešju: Zdravo čustvovanje

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.


14.12.2022

Kitajska pred kaotičnim letom

Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.


13.12.2022

Na podstrešju: Ohranjajmo duševno kondicijo

V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen


07.12.2022

Popolna nevihta cen energentov

Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.


06.12.2022

Molk žrtev nasilja je zelo jasno izražena nezaupnica institucijam

Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?


30.11.2022

Rusija, teroristična država

Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.


29.11.2022

Katar zunaj nogometnih igrišč

Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.


23.11.2022

Dostopno in Enostavno

Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.


22.11.2022

E-vinjete: Ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih

Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.


16.11.2022

Asmir Bećarević je eden od tistih, ki glasno opozarjajo

Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.


15.11.2022

Neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena

Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.


09.11.2022

Suženjsko delo ni izginilo, postalo je globalno

Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.


08.11.2022

Čas za okoljska pogajanja je mimo, zdaj moramo v akcijo

Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.


02.11.2022

Vračamo se v vladavino fikcije

S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.


01.11.2022

Samo dva dneva v življenju sta krajša od 24 ur – rojstvo in smrt

Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.


26.10.2022

Kje je slovenski film?

V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.


25.10.2022

Mikroplastika se zadržuje celo deset kilometrov nad tlemi

Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.


Stran 9 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov