Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti
V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.
Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.
Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:
“A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.“
Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.
Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.”
Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.
“Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”
Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.
Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.
“Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”
Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.
Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.
“Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger. “
Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.
“Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti
V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.
Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.
Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:
“A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.“
Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.
Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.”
Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.
“Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”
Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.
Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.
“Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”
Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.
Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.
“Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger. “
Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.
“Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.”
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov