Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
Neveljaven email naslov