Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Neveljaven email naslov