Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Inšpektorji opažajo, da delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi povišanih temperatur
Pri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljejo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
“Podatki kažejo, da so vročinski valovi vse intenzivnejši, vse več jih je. Prihodnost nas bo prisilila, da se bomo bolj prilagajali.” – Tanja Cegnar, Agencija za okolje
S Tanjo Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana smo se pogovarjali o projektu Čili za delo, v okviru katerega so letos namenili posebno pozornost varnemu delu na soncu, saj imajo sonce in visoke temperature številne negativne vplive na zdravje. “Že nekaj let ugotavljamo, da je kar nekaj delodajalcev za to, da se stvari spremenijo, vendar je delež tistih, ki o tem sploh ne razmišljajo, še veliko večji. V Avstraliji, če se delovnika ne da spremeniti, uredijo delovno mesto tako, da je znosnejše.”
Ali pri 45-ih stopinjah gradbeni delavec res lahko normalno dela? Tako je namreč pisalo v kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Inšpektorat za delo je letos do zdaj ugotovil 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Člen govori o temperaturah zraka v delovnih prostorih; temperatura v njih namreč ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Nizko število ugotovljenih kršitev lahko pomeni, da na tem področju ni kršitev ali pa da ni prijav in ustreznega nadzora.
Na inšpektoratu pa so ob tem pripisali, da seveda nimajo pregleda nad vsemi delodajalci v Sloveniji.
“Izredno težko je delati v vročini, zaradi višine in načina dela je temperatura lahko celo deset, petnajst stopinj višja. Delovnik bi moral biti od 5.30 do12.00 in od 18.00 do 21.00, to je devet ur, a delodajalcev to ne gane.” – delavec
Jana Vrhovnik, vodja Darsove avtocestne baze Vransko, pravi, da imajo zaposleni možnost, da dobijo dovolj ohlajene tekočine, preuredili so delovni čas, dajejo jim tudi lažja poletna oblačila, poleg tega pa jim omogočajo, da se dalj časa zadržujejo v ohlajenih prostorih.
“Pri temperaturah nad 24 stopinj vsaka dodatna stopinja za 4 odstotke zmanjša naše sposobnosti. Pri temperaturi, višji od 26 stopinj, se poveča število napak, utrujenost, poide nam moč in nastajajo delovne nezgode, ki so žal prepogoste.” – Janez Fabijan, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.
V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
V tokratnem vročem mikrofonu bomo spregovorili o nedavni aferi (ne)akreditiranih univerzitetnih študijskih programov, ki je med študenti povzročila nezaupanje v slovenski visokošolski sistem. Po tem, ko so nepravilnosti ugotovili na Univerzi na Primorskem, se je pokazalo, da tudi ljubljanska univerza ni ravnala po zakonu in tudi sama vpisovala študente v neakreditirane programe. Sprašujemo se, kaj za študente pomeni dokončati (ne)akreditirani študijski program, kako bodo težavo rešile posamezne fakultete, univerze in ministrstvo in kdo je sploh kriv za nastalo situacijo.
Je zadolževanje občin problematično? V pretežni večini občin ni – ker poznajo in predvsem upoštevajo zakon, ker vedo za “fiskalno pravilo” in ker zmožnostim prilagajajo apetite. A brez izjem seveda ne gre – šest jih je. Svoje občane so zadolžile vsaka za več kot tisočaka … njihovi župani in svetniki pa ravnajo v smislu: “kaj nam pa morejo”. A ni vseeno, ker gre za naš denar.
Dela na avtocesti pri Uncu so odrezala Primorsko. Je to cena za obnovljeno in pretočno avtocesto, so za zastoje krivi vozniki ali so obnovitvena dela napačno načrtovana in je prometna ureditev neprimerna? V Vročem mikrofonu Franc Skok, član uprave Darsa.
Neveljaven email naslov