Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet?
Vsak dan se pojavi kakšna nova peticija. 45. člen Ustave pravi, da imamo državljani pravico do vlaganja peticij. Peticije so lahko predlogi, prošnje, zahteve, pritožbe, po vsebini, podpisnikih in naslovnikih pa so zelo različne. Pobudniki peticij iščejo podporo in podpise na vse mogoče načine, somišljenike iščejo in nagovarjajo na ulicah, v medijih, na spletu, potem pa peticije naslovijo na državne organe, nosilce oblasti, odločevalce, podjetja. Ali so peticije le utvara ali državljanke in državljani res z njimi lahko spreminjamo svet?
Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, pravi, da je AI nastal s peticijo in da imajo z apeli in peticijami bogate izkušnje, zaupala nam je nekaj ugotovitev in spoznanj, ki so se nabrali v desetletjih vlaganja peticij, pisanja apelov, zbiranja podpisov.
“Včasih imaš občutek, da si na trgu peticij, a je, objektivno gledano, dobro, da je peticij veliko.” – Metka Naglič
Poklicali smo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Socialdemokrati so namreč zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo predsednika Evropskega parlamenta Tajanija k odstopu zaradi znanih spornih izjav v Bazovici: “Poglavitno sporočilo je, da Tajaniju ne bo več uspelo zasedati visokih položajev v prihodnje. Sovražni, nestrpni govor, revizionizem ali celo fašizem nimajo prostora v Evropski uniji.”
Pred tremi leti je skupina posameznikov, ki so se spoznali prek družabnih omrežij, začela zbirati podpise pod peticijo za vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Takrat se je veliko govorilo o privatizacijskih apetitih po vodnih virih in ta spletna peticija še danes velja za eno najuspešnejših, z rekordnim številom zbranih podpisov in z doseženim ciljem, ki so si ga zastavili. Prvi obraz te civilne pobude in peticije je bil Brane Golubović, zdaj poslanec, vodja poslanske skupine LMŠ: “Za vsak cilj, ki si ga s peticijo zastaviš, potrebuješ podpise, moraš aktivirati ljudi in ljudi, s katerimi se pogovarjaš, da se zadeva izpelje. Da tega sogovornika dobiš, moraš pristopati spoštljivo, odločno in argumentirano. Stvar mora temeljiti na zaupanju.”
Zadnje dni pa zelo odmeva in razburja peticija za spremembo šolskega sistema, njena pobudnica je Nataša Šram, pod to spletno peticijo, ki ima 14 zahtev, med drugim zmanjšanje obsega snovi, manj domačih nalog, več športa, ukinitev mature, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja in tako naprej, se je od konca januarja nabralo že več kot 22 tisoč podpisov, predstavnike društva Svet staršev, ki ga vodi Šramova, je sprejel tudi minister za izobraževanje, povabili so jih celo na jutrišnjo sejo odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, kot ste verjetno opazili, pa se marsikdo v strokovnih krogih drži za glavo … Nataša Šram je povedala, da imajo pobudniki peticije za spremembo šolstva veliko izkušenj, s katerimi želijo ustvariti prostor za pogovor, prepričana je, da očitno doslej še nihče ni napisal peticije o šolstvu tako, kot so jo napisali oni. Šramova verjame, da je s peticijami mogoče doseči spremembe.
“Verjamem, da je s peticijami mogoče doseči spremembe. Opazovala sem peticijo proti odstrelu medveda, ki je imela le 800 podpisov, pa potem medveda niso odstrelili.” – Nataša Šram
Dr. Jernej Pikalo minister za izobraževanje, znanost in šport: “Moj odnos do njih je načelno pozitiven. Peticije mi dajo povratno informacijo družbe, da se v njej nekaj dogaja, da se ljudje organizirajo, da imajo vprašanja, da želijo nekaj spremeniti, zato je prav, da jih poslušamo.”
V Državnem zboru je bila za obravnavo peticij, vlog in pobud državljanov ustanovljena Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisijo vodi poslanec, poslanka največje opozicijske stranke. Že kar nekaj mandatov je predsednica te komisije Eva Irgl, poslanka SDS, ki verjame, da so peticije zelo pomembne in da lahko premikajo stvari. “V prejšnjem mandatu smo prejeli približno 660 vlog državljank in državljanov, vse smo obravnavali, največ se jih dotika področja pravosodja, veliko peticij je s področja delovnopravne zakonodaje, socialnih vprašanj, zadnje čase pa veliko tudi s področja zdravstva, povezane so predvsem s čakalnimi vrstami v zdravstvu.”
Ljudje bi morali imeti vpliv na izvrševanje oblasti. Ustava nam res daje pravico do vlaganja peticij, ni pa določeno, kakšne dolžnosti imajo tisti, na katere peticije naslavljamo. Predlog, da bi se vsebino pravice do peticije uredilo z zakonom, je bilo slišati tudi iz Urada varuha človekovih pravic, saj pobudniki pogosto niso zadovoljni z odgovori, včasih se naslovniki na peticije odzivajo prepočasi ali pa sploh ne odgovorijo. Kot smo slišali, je peticija le eden izmed vzvodov, pomembni so vztrajnost, vsebina peticije, pravi trenutek, tudi verodostojnost vlagateljev in njihove sposobnosti za konstruktivni dialog. Nič pa se ne more zgoditi in spremeniti brez aktivnih državljank in državljanov.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet?
Vsak dan se pojavi kakšna nova peticija. 45. člen Ustave pravi, da imamo državljani pravico do vlaganja peticij. Peticije so lahko predlogi, prošnje, zahteve, pritožbe, po vsebini, podpisnikih in naslovnikih pa so zelo različne. Pobudniki peticij iščejo podporo in podpise na vse mogoče načine, somišljenike iščejo in nagovarjajo na ulicah, v medijih, na spletu, potem pa peticije naslovijo na državne organe, nosilce oblasti, odločevalce, podjetja. Ali so peticije le utvara ali državljanke in državljani res z njimi lahko spreminjamo svet?
Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, pravi, da je AI nastal s peticijo in da imajo z apeli in peticijami bogate izkušnje, zaupala nam je nekaj ugotovitev in spoznanj, ki so se nabrali v desetletjih vlaganja peticij, pisanja apelov, zbiranja podpisov.
“Včasih imaš občutek, da si na trgu peticij, a je, objektivno gledano, dobro, da je peticij veliko.” – Metka Naglič
Poklicali smo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Socialdemokrati so namreč zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo predsednika Evropskega parlamenta Tajanija k odstopu zaradi znanih spornih izjav v Bazovici: “Poglavitno sporočilo je, da Tajaniju ne bo več uspelo zasedati visokih položajev v prihodnje. Sovražni, nestrpni govor, revizionizem ali celo fašizem nimajo prostora v Evropski uniji.”
Pred tremi leti je skupina posameznikov, ki so se spoznali prek družabnih omrežij, začela zbirati podpise pod peticijo za vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Takrat se je veliko govorilo o privatizacijskih apetitih po vodnih virih in ta spletna peticija še danes velja za eno najuspešnejših, z rekordnim številom zbranih podpisov in z doseženim ciljem, ki so si ga zastavili. Prvi obraz te civilne pobude in peticije je bil Brane Golubović, zdaj poslanec, vodja poslanske skupine LMŠ: “Za vsak cilj, ki si ga s peticijo zastaviš, potrebuješ podpise, moraš aktivirati ljudi in ljudi, s katerimi se pogovarjaš, da se zadeva izpelje. Da tega sogovornika dobiš, moraš pristopati spoštljivo, odločno in argumentirano. Stvar mora temeljiti na zaupanju.”
Zadnje dni pa zelo odmeva in razburja peticija za spremembo šolskega sistema, njena pobudnica je Nataša Šram, pod to spletno peticijo, ki ima 14 zahtev, med drugim zmanjšanje obsega snovi, manj domačih nalog, več športa, ukinitev mature, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja in tako naprej, se je od konca januarja nabralo že več kot 22 tisoč podpisov, predstavnike društva Svet staršev, ki ga vodi Šramova, je sprejel tudi minister za izobraževanje, povabili so jih celo na jutrišnjo sejo odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, kot ste verjetno opazili, pa se marsikdo v strokovnih krogih drži za glavo … Nataša Šram je povedala, da imajo pobudniki peticije za spremembo šolstva veliko izkušenj, s katerimi želijo ustvariti prostor za pogovor, prepričana je, da očitno doslej še nihče ni napisal peticije o šolstvu tako, kot so jo napisali oni. Šramova verjame, da je s peticijami mogoče doseči spremembe.
“Verjamem, da je s peticijami mogoče doseči spremembe. Opazovala sem peticijo proti odstrelu medveda, ki je imela le 800 podpisov, pa potem medveda niso odstrelili.” – Nataša Šram
Dr. Jernej Pikalo minister za izobraževanje, znanost in šport: “Moj odnos do njih je načelno pozitiven. Peticije mi dajo povratno informacijo družbe, da se v njej nekaj dogaja, da se ljudje organizirajo, da imajo vprašanja, da želijo nekaj spremeniti, zato je prav, da jih poslušamo.”
V Državnem zboru je bila za obravnavo peticij, vlog in pobud državljanov ustanovljena Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisijo vodi poslanec, poslanka največje opozicijske stranke. Že kar nekaj mandatov je predsednica te komisije Eva Irgl, poslanka SDS, ki verjame, da so peticije zelo pomembne in da lahko premikajo stvari. “V prejšnjem mandatu smo prejeli približno 660 vlog državljank in državljanov, vse smo obravnavali, največ se jih dotika področja pravosodja, veliko peticij je s področja delovnopravne zakonodaje, socialnih vprašanj, zadnje čase pa veliko tudi s področja zdravstva, povezane so predvsem s čakalnimi vrstami v zdravstvu.”
Ljudje bi morali imeti vpliv na izvrševanje oblasti. Ustava nam res daje pravico do vlaganja peticij, ni pa določeno, kakšne dolžnosti imajo tisti, na katere peticije naslavljamo. Predlog, da bi se vsebino pravice do peticije uredilo z zakonom, je bilo slišati tudi iz Urada varuha človekovih pravic, saj pobudniki pogosto niso zadovoljni z odgovori, včasih se naslovniki na peticije odzivajo prepočasi ali pa sploh ne odgovorijo. Kot smo slišali, je peticija le eden izmed vzvodov, pomembni so vztrajnost, vsebina peticije, pravi trenutek, tudi verodostojnost vlagateljev in njihove sposobnosti za konstruktivni dialog. Nič pa se ne more zgoditi in spremeniti brez aktivnih državljank in državljanov.
V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Neveljaven email naslov