Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet?
Vsak dan se pojavi kakšna nova peticija. 45. člen Ustave pravi, da imamo državljani pravico do vlaganja peticij. Peticije so lahko predlogi, prošnje, zahteve, pritožbe, po vsebini, podpisnikih in naslovnikih pa so zelo različne. Pobudniki peticij iščejo podporo in podpise na vse mogoče načine, somišljenike iščejo in nagovarjajo na ulicah, v medijih, na spletu, potem pa peticije naslovijo na državne organe, nosilce oblasti, odločevalce, podjetja. Ali so peticije le utvara ali državljanke in državljani res z njimi lahko spreminjamo svet?
Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, pravi, da je AI nastal s peticijo in da imajo z apeli in peticijami bogate izkušnje, zaupala nam je nekaj ugotovitev in spoznanj, ki so se nabrali v desetletjih vlaganja peticij, pisanja apelov, zbiranja podpisov.
“Včasih imaš občutek, da si na trgu peticij, a je, objektivno gledano, dobro, da je peticij veliko.” – Metka Naglič
Poklicali smo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Socialdemokrati so namreč zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo predsednika Evropskega parlamenta Tajanija k odstopu zaradi znanih spornih izjav v Bazovici: “Poglavitno sporočilo je, da Tajaniju ne bo več uspelo zasedati visokih položajev v prihodnje. Sovražni, nestrpni govor, revizionizem ali celo fašizem nimajo prostora v Evropski uniji.”
Pred tremi leti je skupina posameznikov, ki so se spoznali prek družabnih omrežij, začela zbirati podpise pod peticijo za vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Takrat se je veliko govorilo o privatizacijskih apetitih po vodnih virih in ta spletna peticija še danes velja za eno najuspešnejših, z rekordnim številom zbranih podpisov in z doseženim ciljem, ki so si ga zastavili. Prvi obraz te civilne pobude in peticije je bil Brane Golubović, zdaj poslanec, vodja poslanske skupine LMŠ: “Za vsak cilj, ki si ga s peticijo zastaviš, potrebuješ podpise, moraš aktivirati ljudi in ljudi, s katerimi se pogovarjaš, da se zadeva izpelje. Da tega sogovornika dobiš, moraš pristopati spoštljivo, odločno in argumentirano. Stvar mora temeljiti na zaupanju.”
Zadnje dni pa zelo odmeva in razburja peticija za spremembo šolskega sistema, njena pobudnica je Nataša Šram, pod to spletno peticijo, ki ima 14 zahtev, med drugim zmanjšanje obsega snovi, manj domačih nalog, več športa, ukinitev mature, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja in tako naprej, se je od konca januarja nabralo že več kot 22 tisoč podpisov, predstavnike društva Svet staršev, ki ga vodi Šramova, je sprejel tudi minister za izobraževanje, povabili so jih celo na jutrišnjo sejo odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, kot ste verjetno opazili, pa se marsikdo v strokovnih krogih drži za glavo … Nataša Šram je povedala, da imajo pobudniki peticije za spremembo šolstva veliko izkušenj, s katerimi želijo ustvariti prostor za pogovor, prepričana je, da očitno doslej še nihče ni napisal peticije o šolstvu tako, kot so jo napisali oni. Šramova verjame, da je s peticijami mogoče doseči spremembe.
“Verjamem, da je s peticijami mogoče doseči spremembe. Opazovala sem peticijo proti odstrelu medveda, ki je imela le 800 podpisov, pa potem medveda niso odstrelili.” – Nataša Šram
Dr. Jernej Pikalo minister za izobraževanje, znanost in šport: “Moj odnos do njih je načelno pozitiven. Peticije mi dajo povratno informacijo družbe, da se v njej nekaj dogaja, da se ljudje organizirajo, da imajo vprašanja, da želijo nekaj spremeniti, zato je prav, da jih poslušamo.”
V Državnem zboru je bila za obravnavo peticij, vlog in pobud državljanov ustanovljena Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisijo vodi poslanec, poslanka največje opozicijske stranke. Že kar nekaj mandatov je predsednica te komisije Eva Irgl, poslanka SDS, ki verjame, da so peticije zelo pomembne in da lahko premikajo stvari. “V prejšnjem mandatu smo prejeli približno 660 vlog državljank in državljanov, vse smo obravnavali, največ se jih dotika področja pravosodja, veliko peticij je s področja delovnopravne zakonodaje, socialnih vprašanj, zadnje čase pa veliko tudi s področja zdravstva, povezane so predvsem s čakalnimi vrstami v zdravstvu.”
Ljudje bi morali imeti vpliv na izvrševanje oblasti. Ustava nam res daje pravico do vlaganja peticij, ni pa določeno, kakšne dolžnosti imajo tisti, na katere peticije naslavljamo. Predlog, da bi se vsebino pravice do peticije uredilo z zakonom, je bilo slišati tudi iz Urada varuha človekovih pravic, saj pobudniki pogosto niso zadovoljni z odgovori, včasih se naslovniki na peticije odzivajo prepočasi ali pa sploh ne odgovorijo. Kot smo slišali, je peticija le eden izmed vzvodov, pomembni so vztrajnost, vsebina peticije, pravi trenutek, tudi verodostojnost vlagateljev in njihove sposobnosti za konstruktivni dialog. Nič pa se ne more zgoditi in spremeniti brez aktivnih državljank in državljanov.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet?
Vsak dan se pojavi kakšna nova peticija. 45. člen Ustave pravi, da imamo državljani pravico do vlaganja peticij. Peticije so lahko predlogi, prošnje, zahteve, pritožbe, po vsebini, podpisnikih in naslovnikih pa so zelo različne. Pobudniki peticij iščejo podporo in podpise na vse mogoče načine, somišljenike iščejo in nagovarjajo na ulicah, v medijih, na spletu, potem pa peticije naslovijo na državne organe, nosilce oblasti, odločevalce, podjetja. Ali so peticije le utvara ali državljanke in državljani res z njimi lahko spreminjamo svet?
Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, pravi, da je AI nastal s peticijo in da imajo z apeli in peticijami bogate izkušnje, zaupala nam je nekaj ugotovitev in spoznanj, ki so se nabrali v desetletjih vlaganja peticij, pisanja apelov, zbiranja podpisov.
“Včasih imaš občutek, da si na trgu peticij, a je, objektivno gledano, dobro, da je peticij veliko.” – Metka Naglič
Poklicali smo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Socialdemokrati so namreč zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo predsednika Evropskega parlamenta Tajanija k odstopu zaradi znanih spornih izjav v Bazovici: “Poglavitno sporočilo je, da Tajaniju ne bo več uspelo zasedati visokih položajev v prihodnje. Sovražni, nestrpni govor, revizionizem ali celo fašizem nimajo prostora v Evropski uniji.”
Pred tremi leti je skupina posameznikov, ki so se spoznali prek družabnih omrežij, začela zbirati podpise pod peticijo za vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Takrat se je veliko govorilo o privatizacijskih apetitih po vodnih virih in ta spletna peticija še danes velja za eno najuspešnejših, z rekordnim številom zbranih podpisov in z doseženim ciljem, ki so si ga zastavili. Prvi obraz te civilne pobude in peticije je bil Brane Golubović, zdaj poslanec, vodja poslanske skupine LMŠ: “Za vsak cilj, ki si ga s peticijo zastaviš, potrebuješ podpise, moraš aktivirati ljudi in ljudi, s katerimi se pogovarjaš, da se zadeva izpelje. Da tega sogovornika dobiš, moraš pristopati spoštljivo, odločno in argumentirano. Stvar mora temeljiti na zaupanju.”
Zadnje dni pa zelo odmeva in razburja peticija za spremembo šolskega sistema, njena pobudnica je Nataša Šram, pod to spletno peticijo, ki ima 14 zahtev, med drugim zmanjšanje obsega snovi, manj domačih nalog, več športa, ukinitev mature, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja in tako naprej, se je od konca januarja nabralo že več kot 22 tisoč podpisov, predstavnike društva Svet staršev, ki ga vodi Šramova, je sprejel tudi minister za izobraževanje, povabili so jih celo na jutrišnjo sejo odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, kot ste verjetno opazili, pa se marsikdo v strokovnih krogih drži za glavo … Nataša Šram je povedala, da imajo pobudniki peticije za spremembo šolstva veliko izkušenj, s katerimi želijo ustvariti prostor za pogovor, prepričana je, da očitno doslej še nihče ni napisal peticije o šolstvu tako, kot so jo napisali oni. Šramova verjame, da je s peticijami mogoče doseči spremembe.
“Verjamem, da je s peticijami mogoče doseči spremembe. Opazovala sem peticijo proti odstrelu medveda, ki je imela le 800 podpisov, pa potem medveda niso odstrelili.” – Nataša Šram
Dr. Jernej Pikalo minister za izobraževanje, znanost in šport: “Moj odnos do njih je načelno pozitiven. Peticije mi dajo povratno informacijo družbe, da se v njej nekaj dogaja, da se ljudje organizirajo, da imajo vprašanja, da želijo nekaj spremeniti, zato je prav, da jih poslušamo.”
V Državnem zboru je bila za obravnavo peticij, vlog in pobud državljanov ustanovljena Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisijo vodi poslanec, poslanka največje opozicijske stranke. Že kar nekaj mandatov je predsednica te komisije Eva Irgl, poslanka SDS, ki verjame, da so peticije zelo pomembne in da lahko premikajo stvari. “V prejšnjem mandatu smo prejeli približno 660 vlog državljank in državljanov, vse smo obravnavali, največ se jih dotika področja pravosodja, veliko peticij je s področja delovnopravne zakonodaje, socialnih vprašanj, zadnje čase pa veliko tudi s področja zdravstva, povezane so predvsem s čakalnimi vrstami v zdravstvu.”
Ljudje bi morali imeti vpliv na izvrševanje oblasti. Ustava nam res daje pravico do vlaganja peticij, ni pa določeno, kakšne dolžnosti imajo tisti, na katere peticije naslavljamo. Predlog, da bi se vsebino pravice do peticije uredilo z zakonom, je bilo slišati tudi iz Urada varuha človekovih pravic, saj pobudniki pogosto niso zadovoljni z odgovori, včasih se naslovniki na peticije odzivajo prepočasi ali pa sploh ne odgovorijo. Kot smo slišali, je peticija le eden izmed vzvodov, pomembni so vztrajnost, vsebina peticije, pravi trenutek, tudi verodostojnost vlagateljev in njihove sposobnosti za konstruktivni dialog. Nič pa se ne more zgoditi in spremeniti brez aktivnih državljank in državljanov.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?
Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
Neveljaven email naslov