Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo
Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.
Mediji so v krizi
Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:
”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”
Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.
Preiskovalno novinarstvo
Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.
”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”
Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.
Preverjanje dejstev
”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.
”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”
Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”
Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.
“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.
Prebuja se uporništvo mladih
Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”
“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.
Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo
Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.
Mediji so v krizi
Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:
”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”
Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.
Preiskovalno novinarstvo
Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.
”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”
Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.
Preverjanje dejstev
”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.
”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”
Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”
Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.
“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.
Prebuja se uporništvo mladih
Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”
“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.
Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Neveljaven email naslov