Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo
Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.
Mediji so v krizi
Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:
”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”
Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.
Preiskovalno novinarstvo
Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.
”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”
Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.
Preverjanje dejstev
”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.
”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”
Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”
Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.
“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.
Prebuja se uporništvo mladih
Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”
“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.
Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo
Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.
Mediji so v krizi
Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:
”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”
Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.
Preiskovalno novinarstvo
Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.
”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”
Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.
Preverjanje dejstev
”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.
”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”
Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”
Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.
“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.
Prebuja se uporništvo mladih
Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”
“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.
Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.
V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
Neveljaven email naslov