Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo
Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.
Mediji so v krizi
Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:
”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”
Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.
Preiskovalno novinarstvo
Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.
”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”
Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.
Preverjanje dejstev
”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.
”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”
Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”
Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.
“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.
Prebuja se uporništvo mladih
Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”
“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.
Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo
Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.
Mediji so v krizi
Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:
”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”
Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.
Preiskovalno novinarstvo
Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.
”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”
Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.
Preverjanje dejstev
”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.
”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”
Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”
Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.
“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.
Prebuja se uporništvo mladih
Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”
“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.
Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.
Slovenska privatizacija je kot vrtiljak obljub in želja ter nasprotovanj. Vse to se zrcali v zgodbi o Telekomu Slovenije. Politika se njegove prodaje negotovo loteva že 15 let. V tem času se je Telekom prelevil iz prezadolženega podjetja, ki je služilo kot samopostrežba politiki in se lotevalo dragih zgrešenih nakupov po Balkanu, obenem pa izrinjalo konkurenco in si s tem nakopalo preštevilne tožbe, v nacionalnega operaterja, ki vlaga v najnovejše tehnologije, izstopa iz zgrešenih naložb in izboljšuje finančno stanje. A politika se je odločila: Telekom je treba prodati.
Starejši so pogosto odvisni od sorodnikov in drugih, ki skrbijo zanje, ko sami tega več ne zmorejo. Številni sorodniki to počnejo zelo predano in sočutno, drugi manj. Občine morajo poskrbeti za možnost pomoči družini na domu, vendar so cene zelo različne in svojci si je pogosto ne morejo privoščiti.
Nenehna zagotovila politikov, da smo še vedno socialna država, da je stopnja razslojevanja med najnižjimi v Evropi in da je med pomembne dosežke odhajajoče vlade mogoče šteti tudi to, da se raven socialnih izdatkov ni znižala, so kot v posmeh vsaj 300.000 sodržavljanom, ki že živijo v revščini. Da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, da je zakonodaja neživljenjska, nedomišljena in zaletava, da so kršitve v nebo vpijoče in da vodijo ljudi tudi v resne zdravstvene težave pa tudi v smrt opozarja tudi varuhinja človekovih pravic.Kakšna je torej v resnici naša socialna država, smo v Vročem mikrofonu vprašali varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Rdeči križ Slovenije zavrača medijske navedbe o možnosti stečaja. Je likviden in solventen, ima pa velike težave zaradi napak pri gradnji hotela Arija. Pozabili so unovčiti garancijo. Zakaj nihče ne prevzame odgovornosti? Je garancija sploh bila unovčljiva? Kdo je odgovoren? Zakaj podizvajalci niso bilo poplačani? Bo Rdeči križ moral dvakrat plačati za isto delo? Kaj se je dogajalo med prenosi terjatev?
Grško zdravstvo močno trpi zaradi posledic krize in varčevalnih ukrepov. V Grčiji je kar tri milijone ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, še približno toliko pa jih bo brez zavarovanja ostalo v kratkem. Veliko prebivalcev nima dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Kronični bolniki ne jemljejo zdravil, ker nimajo denarja za doplačila. Zato kriza resno načenja javno zdravje, pravi Apostolos Veizis, vodja programov organizacije Zdravniki brez meja za Grčijo. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov je v Grčiji že izbruhnila epidemija okužb z virusom HIV pri uporabnikih drog. Ker se varčuje tudi pri sredstvih za škropljenje komarjev, sta se pojavila malarija in virus Zahodnega Nila. Število samomorov se je povečalo za 40 odstotkov.
Kaj je še mogoče popraviti? “Zdravstveni pogoj, da morata biti v osebni kartoteki otroka zabeležena dva obiska pri zdravniku letno, res ni velika zahteva in to ne bi smel biti razlog za tak osip!” je podatek, da je še sredi junija ostalo neizkoriščenih nekaj tisoč subvencij za zdravstveno letovanje komentirala Margareta Seher Zupančič, predsednica slovenskega Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinja v ZD Velenje: “Dejstvo je, da so nadzori zavarovalnice vse pogostejši in prav je tako.”
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.
Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …
Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?
Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.
Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?
Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?
Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.
Neveljaven email naslov