Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

29.11.2011


Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa o zasedbi Filozofske fakultete, ki je upravičeno razburila javnost; starejši so se spomnili zasedbe fakultete iz časov, ko so Beatlesi še bili skupaj, mlajši so se spomnili, da ne bo treba k predavanjem. Mnogi so se posmehovali, ker je zasedba gledališko nekoliko mlačna. Namesto nasilja in pljuvanja po policistih so delavnice, namesto globokih filozofskih razprav, majhni gledališki kupleti. A študentje nasilja, odkar Katja Šoba kandidira za poslanko, ne zmorejo več manifestirati, gledališče pa se je tako ali tako pokazalo kot ogledalo družbe.

Tako zasedbi, ki premore nekaj žlahtne patetike, razumen človek ne more in ne sme nasprotovati. Lahko pa podvomi o nečem, predvsem o terminološki nedoslednosti. Na primer, v  koncept ”osvobojenega ozemlja”, kot se imenujejo predavalnice v novih okoliščinah.

Namreč, nasprotje osvobojenega ozemlja je zasedeno, ali še bolj radikalno- okupirano ozemlje. Po tej logiki sledi, da je bila predavalnica, preden so jo študentski jurišniki osvobodili, zasedena oziroma okupirana. A če človek pogleda odstotek diplomantov na slovenskih fakultetah, se ravno ne zdi, da bi bile predavalnice zasedene. Kaj šele okupirane.

Pa pustimo malenkosti in se posvetimo glavni temi – Zakaj vedno zasedejo Filozofsko fakulteto? Dobro, te dni bodo zasedli še nam dragi ”FSPN”, kar pa ne spremeni dejstva, da vedno zasedejo družboslovne, oziroma humanistične fakultete! Besni študentje skoraj nikoli, oziroma nikoli, ne zasedejo Strojne fakultete. Ali pa Matematike.

Na prvi pogled je zadeva nadvse logična. Družboslovne fakultete študentje zasedajo v trenutkih, ko je nekaj v družbi hudo narobe. Da bi študentje strojništva zasedli strojno fakulteto, ker je nekaj hudo narobe v družbi, nima nekega večjega smisla!

Čeprav je nadaljevati takšno logiko nevarno, saj strojniki ne zasedejo fakultete niti takrat, ko je nekaj hudo narobe s strojnimi elementi. Drugače povedano, če se študentu strojništva pokvari avto, mu na misel ne pride, da bi zasedel fakulteto. Ko pa se študentu družboslovnih ved pokvari družba, nemudoma zasedejo fakulteto. Kako to?
Da ne bomo izpadli naivno s primerjavo med avtomobilom in družbo, moramo primerjati študenta strojništva s študentom družboslovnih ved. Če že ne moremo primerjati pokvarjenega avtomobila s pokvarjeno družbo, lahko vsaj primerjamo potencialne mehanike?
Kajti v osnovi vsakega študija stojijo razvijanje, vzdrževanje in popravljanje znanega in neznanega univerzuma!

Popravljati družbo pomeni spremeniti jo in prav tega se učijo na družboslovnih fakultetah, ”razumeti in spremeniti” je maksima te desetine družboslovnih fakultet, ki so zrasle v vsakem slovenskem kraju, z ambulanto, pošto in urejeno kanalizacijo.

In zdaj k temeljnemu problemu vse zgodbe, razumevanje in spreminjanje družbe je v zadnjih desetletjih postala izključna domena družboslovcev. Žal pa so le ti namen kot tudi postopek celotne rabote skozi aktivno politiko tako zelo kompromitirali, da nikomur pri zdravi pameti in izučenemu poklicu ne pade na pamet, da bi se šel spreminjanja družbe. Študent strojništva ne zasede fakultete v protest proti bolonjski reformi, šolninam ali kateremu koli od legitimnih problemov preprosto zato, ker se zaveda, da bo potegnjen v kolesje spreminjanja družbe …, kar pa je obrekovalsko, poniglavo in na slovenskem tudi nečastno početje znotraj galerije grotesknih tipov.

Zato je zasedba vedno znova le družboslovnih fakultet, ne glede na mladostno vihravost in gledališko revolucionarnost, vedno le začetek palice, na koncu le-te pa stojijo predvolilna soočenja.


Zapisi iz močvirja

751 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

29.11.2011


Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa o zasedbi Filozofske fakultete, ki je upravičeno razburila javnost; starejši so se spomnili zasedbe fakultete iz časov, ko so Beatlesi še bili skupaj, mlajši so se spomnili, da ne bo treba k predavanjem. Mnogi so se posmehovali, ker je zasedba gledališko nekoliko mlačna. Namesto nasilja in pljuvanja po policistih so delavnice, namesto globokih filozofskih razprav, majhni gledališki kupleti. A študentje nasilja, odkar Katja Šoba kandidira za poslanko, ne zmorejo več manifestirati, gledališče pa se je tako ali tako pokazalo kot ogledalo družbe.

Tako zasedbi, ki premore nekaj žlahtne patetike, razumen človek ne more in ne sme nasprotovati. Lahko pa podvomi o nečem, predvsem o terminološki nedoslednosti. Na primer, v  koncept ”osvobojenega ozemlja”, kot se imenujejo predavalnice v novih okoliščinah.

Namreč, nasprotje osvobojenega ozemlja je zasedeno, ali še bolj radikalno- okupirano ozemlje. Po tej logiki sledi, da je bila predavalnica, preden so jo študentski jurišniki osvobodili, zasedena oziroma okupirana. A če človek pogleda odstotek diplomantov na slovenskih fakultetah, se ravno ne zdi, da bi bile predavalnice zasedene. Kaj šele okupirane.

Pa pustimo malenkosti in se posvetimo glavni temi – Zakaj vedno zasedejo Filozofsko fakulteto? Dobro, te dni bodo zasedli še nam dragi ”FSPN”, kar pa ne spremeni dejstva, da vedno zasedejo družboslovne, oziroma humanistične fakultete! Besni študentje skoraj nikoli, oziroma nikoli, ne zasedejo Strojne fakultete. Ali pa Matematike.

Na prvi pogled je zadeva nadvse logična. Družboslovne fakultete študentje zasedajo v trenutkih, ko je nekaj v družbi hudo narobe. Da bi študentje strojništva zasedli strojno fakulteto, ker je nekaj hudo narobe v družbi, nima nekega večjega smisla!

Čeprav je nadaljevati takšno logiko nevarno, saj strojniki ne zasedejo fakultete niti takrat, ko je nekaj hudo narobe s strojnimi elementi. Drugače povedano, če se študentu strojništva pokvari avto, mu na misel ne pride, da bi zasedel fakulteto. Ko pa se študentu družboslovnih ved pokvari družba, nemudoma zasedejo fakulteto. Kako to?
Da ne bomo izpadli naivno s primerjavo med avtomobilom in družbo, moramo primerjati študenta strojništva s študentom družboslovnih ved. Če že ne moremo primerjati pokvarjenega avtomobila s pokvarjeno družbo, lahko vsaj primerjamo potencialne mehanike?
Kajti v osnovi vsakega študija stojijo razvijanje, vzdrževanje in popravljanje znanega in neznanega univerzuma!

Popravljati družbo pomeni spremeniti jo in prav tega se učijo na družboslovnih fakultetah, ”razumeti in spremeniti” je maksima te desetine družboslovnih fakultet, ki so zrasle v vsakem slovenskem kraju, z ambulanto, pošto in urejeno kanalizacijo.

In zdaj k temeljnemu problemu vse zgodbe, razumevanje in spreminjanje družbe je v zadnjih desetletjih postala izključna domena družboslovcev. Žal pa so le ti namen kot tudi postopek celotne rabote skozi aktivno politiko tako zelo kompromitirali, da nikomur pri zdravi pameti in izučenemu poklicu ne pade na pamet, da bi se šel spreminjanja družbe. Študent strojništva ne zasede fakultete v protest proti bolonjski reformi, šolninam ali kateremu koli od legitimnih problemov preprosto zato, ker se zaveda, da bo potegnjen v kolesje spreminjanja družbe …, kar pa je obrekovalsko, poniglavo in na slovenskem tudi nečastno početje znotraj galerije grotesknih tipov.

Zato je zasedba vedno znova le družboslovnih fakultet, ne glede na mladostno vihravost in gledališko revolucionarnost, vedno le začetek palice, na koncu le-te pa stojijo predvolilna soočenja.


13.11.2018

Vrane družijo se rade

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov